V septembru se na Koroškem zaključuje obsežen dvoletni pilotni projekt dolgotrajne oskrbe. Tako uporabniki kot izvajalci projekta so z rezultati izjemno zadovoljni, pravi vodja projekta Marjana Kamnik. V okviru projekta so izvajali tudi razne inovativne storitve, kar dela koroško okolje še toliko bolj posebno.
S prvim oktobrom 2018 se je na Koroškem pričel izvajati pilotni projekt dolgotrajne
oskrbe, vreden 1,7 milijona evrov, ki se v tem mesecu zaključuje. Glavni namen obsežnega projekta, ki je zajel okoli 460 uporabnikov različnih storitev, je razvijanje novih modelov pomoči posameznikom in preizkušanja obstoječih, že nekaj let ustaljenih praks na tem področju. Uporabnikom oziroma upravičencem pomoči so v tem obdobju nudili Poleg tega se s projektom dolgotrajne oskrbe ugotavlja,
Dolgotrajna oskrba je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih zavzema vse vidnejše mesto. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in v naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju. Naša prioriteta je zato priprava sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe, ki vključujejo tudi pripravo predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Namen sistemske ureditve je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo v višjem deležu financirane iz javnih sredstev. (Ministrstvo za zdravje RS)
V okviru projekta so izvajalci storitev pomoči upravičenim uporabnikom nudili osnovne in podporne storitve pri dnevnih opravilih, kot so nega telesa, striženje nohtov, gospodinjska opravila, ter storitve za ohranjanje samostojnosti, kot so fizioterapevtske storitve, storitve delovnega terapevta, preventiva pred padci, svetovanje o prilagoditvi stanovanj, … Sklop teh storitev pa je v prvi vrsti namenjen posameznikom, ki so zaradi različnih posledic trajno odvisni od pomoči drugih – večinoma gre za starejše prebivalstvo.
Inovativne storitve v koroškem okolju
Dvoletni pilotni projekt, ki se sicer izvaja na različnih koncih Slovenije, je v koroškem okolju zaradi posameznih inovativnih storitev, ki jih je v projekt vpeljala Marjana Kamnik z ekipo, nekaj posebnega. “Ena izmed posebnosti koroškega pilotnega okolja je vsekakor izobraževanje neformalnih oskrbovalcev. Že pred časom sem prepoznala potrebo, da je ljudem, ki za svoje sorodnike skrbijo v domačem okolju, potrebno ponuditi pomoč,” pravi Marjana Kamnik. Že pred štirimi leti so se na Ravnah izvedli prvo usposabljanje neformalnih oskrbovalcev in odziv je bil izjemen, pravi Kamnikova. Mimogrede, storitev so izvajali v kombinaciji sistema kreditnih točk, ki je pred nekaj tedni postal eden izmed stotih
najboljših praks v Evropi. Zdaj že v četrtem projektu nadaljujejo z izobraževanjem
neformalnih oskrbovalcev, v tem času pa so usposobili več kot 200 neformalnih
oskrbovalcev, ki so usposobljeni izvajati storitve oskrbe na terenu.
Druga posebnost, ki jo velja izpostaviti, je storitev telemedicine, ki jo je v okviru projekta testirala dr. Cirila Pušnik. Inovacija, za katero je Pušnikova že pred leti prejela nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, rešuje številne probleme, kot so dostopnost zdravnika, prevozi do bolnišnice, čakanje in iskanje spremstva, saj s telemedicino zdravnik spremlja pacienta na daljavo. “Telemedicina je izjemna stvar, sploh v času epidemije koronavirusa ko ljudje veliko težje pridejo do zdravnika,” pravi Marjana Kamnik. Več o delovanju telemedicine lahko preberete v intervjuju z dr. Cirilo Pušnik na tej povezavi.
Zanimiva in učinkovita storitev, ki so jo na Koroškem vpeljali v pilotni projekt, je tudi sprostitev z glasbo. “Mogoče se sliši malo čudno, a sploh pri osebah z demenco je sprostitev z glasbo zelo učinkovita stvar,” pojasnjuje Kamnikova in dodaja, da gre v prvi vrsti za sproščanje uporabnikov, s čimer uporabnik lažje sprejme ostale storitve pomoči.
