V primeru da Madžarska ne bo finančno sodelovala v projektu gradnje drugega tira, bo ta bremenil slovenski proračun. Po besedah Jureta Lebna bo pri takšnem scenariju zmanjkalo denarja za gradnjo 3. razvojne osi. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je izrazila skrb nad izjavami in od ministra Gašperšiča že zahteva pojasnila.
»Bo 2. tir spodnesel finančno konstrukcijo 3. razvojne osi?«
Agoniji okoli »zlatega« drugega tira ni videti konca. Poleg tega, da ustavno sodišče ugotavlja nepravilnosti in kršitve v zakonu, ki je lansko leto romal na referendum, na katere so opozicijske in nekatere koalicijske stranke opozarjale že pred samim glasovanjem ljudstva, se zdaj odpira še vprašanje financiranja. Vlada ima v primeru, da Madžarska ne bi sofinancirala več kot milijarde evrov dragega projekta, za gradnjo drugega tira namen obremeniti proračun. Tako bi po besedah državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Jureta Lebna zmanjkalo denarja za 3. razvojno os in več drugih obvoznic po državi.
»V Mladinski iniciativi za 3. razvojno os v zadnjem času z zaskrbljenostjo spremljamo izjave za javnost v zvezi s projektom 2. tir. Tukaj mislimo predvsem na težave zaradi financiranja projekta v primeru odstopa madžarskega kapitala. Iz medijev smo zasledil zaskrbljujoča sporočila državnega sekretarja Jureta Lebna, da bi zaradi neuspešnega partnerstva v projektu 2. tir lahko bila ogrožena finančna konstrukcija izgradnje 3. razvojne osi,« je v pismu infrastrukturnemu ministru Petru Gašperšiču zapisal koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik. Ministra prosijo za natančna pojasnila o stabilnosti finančne konstrukcije projekta 3. razvojne osi.
Koroška je z glasovanjem prispevala k uspešnosti referenduma in dala zeleno luč vladi, da izpelje drag infrastrukturni projekt, zaradi katerega sta danes pod vprašaj postavljeni dolgoletna želja in potreba regije. Ob takšnih potezah vlade pa lahko aktivnosti, prizadevanja in prosjačenja koroških aktivistov za 3. razvojno os iz danes na jutri postanejo brezpredmetna in vrnjena kakšnih 5 ali 10 let nazaj v preteklost.
Gašperšič ponovno na Koroškem, tokrat na avstrijskem
Ministrovi obiski Koroške so v zadnjem času res bolj pogosti. Nedolgo nazaj si je Gašperšič ogledoval rekonstrukcijo državne ceste Mežica-Črna v Žerjavu, nato je obiskal še Ravenčane, kjer je spregovoril o hitri cesti, in tako kot ob vsakem obisku z optimističnimi besedami Korošcem vlival upanje. Danes pa se bo prvi mož slovenske infrastrukture mudil pri severnih sosedih, natančneje v Pliberku in Celovcu. V Pliberku se bo udeležil skupne seje Sveta Koroške regije in Upravne skupnosti okraja Velikovec, kjer bo predstavil načrte in koncepte hitre ceste na Koroško. V Celovcu pa se bo skupaj z ministrom za zamejce po svetu Gorazdom Žmavcem srečal s predsednikom Skupnosti koroških Slovencev Bernardom Sadovnikom, tema pogovora bo cestna in železniška povezava med Slovenijo in Avstrijo.
Zanimivo, da se najvišji predstavniki Slovenije srečujejo z avstrijskimi lokalnimi politiki, ki imajo zelo majhen ali ničen vpliv na odločanje o infrastrukturnih projektih in prihodnosti Avstrije. Koristno in potrebno je, da slovenska politika vzpostavlja in ohranja dialog s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Smiselno pa bi bilo, da bi se o skupni prihodnosti obeh držav pogovarjala vsaj s predstavniki deželne vlade v Celovcu, pričakovali pa bi, da bi na temo infrastrukture in povezovanja za skupno mizo sedla s predstavniki pristojnih ministrstev.
JP
