Zavedni Slovenec Franc Kukovica se bo to sredo zagovarjal pred pritožbenim senatom deželnega sodišča v Celovcu. Kukovico bremeni obtožnica, da je poškodoval enojezično tablo v vasi Sele, ko je tabli dodal slovenski napis.
85-letni Franc Kukovica iz vasi Sele v Žitari vasi je pred časom enojezično krajevno tablo dopolnil z oznako, ki nosi slovensko ime vasi Sele. Okrajno državno tožilstvo je Kukovici očitalo poškodovanje tuje lastnine, a je sodišče v Železni Kapli odločilo, da zavedni Slovenec iz Sel ni storil kaznovanja vrednega dejanja. To, da se je Kukovica zaradi takšnega dejanja moral zagovarjati na sodišču, pa je po besedah odvetnika Rudija Vouka groteskno in absurdno, je dejal za avstrijski ORF.
V Žitari vasi so leta 2018 krajani na pobudo Franca Kukovice na svoja zemljišča postavljali table in transparente s slovenskimi napisi, slovenski napis pa je Kukovica dodal tudi na državno krajevno tablo. Njihovo akcijo je podprlo več sto koroških Slovencev, med njimi tudi Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Inzko se je ob bok Kukovici postavil tudi ob napovedani sodbi; Narodni svet koroških Slovencev je namreč v izjavi za javnost zapisal, da nihče ne povpraša po škodi, ki jo je s tovrstnimi dejanji dejanji deželi Koroški povzročila občina Žitara vas.
Zopet pred sodnika
Franc Kukovica pa se v sredo, 19. februarja, zopet podaja na zatožno klop. Kot poroča ORF, se bo nadaljeval postopek pred pritožbenim senatom deželnega sodišča v Celovcu. Kukovico bremeni obtožnica, da je poškodoval enojezično tablo v vasi Sele v občini Žitara vas. Poškodba naj bi nastala pri tem, ko je tablo dopolnil s slovenskim imenom. Čeprav Sele zadostujejo kriterijem za dvojezični napis, je lokalna oblast do tamkajšnjih Slovencev že dolga leta neposlušna. Februarja 2013 so manjšinci županu Jakobu Straußu predlagali odločanje o dvojezičnih tablah na občinskem svetu, na dnevni red pa ga je Strauß uvrstil šele decembra lani. Velika večina občinskih svetnikov je predlogu nasprotovala, a Kukovico in njegove podpornike to ni ustavilo.
Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem se danes, če se spomnimo stanja pred kakšnimi desetimi leti, izboljšuje. Primeri, da manjšinec zaradi narodnosti ne bi dobil stanovanja ali službe, da bi zaradi narodnosti užival znatno slabši položaj, so vedno bolj redki. Nekateri pereči problemi, na katere predstavniki manjšine opozarjajo, kot sta denimo dvojezični šolski sistem in podrejenost slovenščine nemščini, še vedno ostajajo.
NK
