Dravograd ima veliko možnosti in priložnosti, da postane priljubljena turistična destinacija, v investicije se lahko zlije več denarja iz evropskih skladov, številni dvorci kličejo po obnovi, Drava mora enkrat za vselej postati plovna. To in še več nam v intervjuju predstavi kandidat za župana Občine Dravograd Ervin Kodrun. Upokojeni policist je v svoji karieri reševal življenja in pomagal nemalo ljudem, danes bi rad pomagal občini. Kompetence župana ima, pravi, medtem ko pojasni svojo vizijo Dravograda.
Gospod Kodrun, na prihajajočih lokalnih volitvah se boste potegovali za mesto župana Občine Dravograd. Zakaj?
V Dravogradu želim narediti določene premike na bolje. V mislih imam predvsem malo bolj agresivno prijavljanje na evropska sredstva. Vsi vemo, da je tu v zraku 3 milijone evrov kohezijskih sredstev, ki jih je treba znati pridobiti. Ogromno imamo rezerve tudi pri obnavljanju naših dvorcev, ki žalostno propadajo. Nujna bi bila sanacija do te mere, da bi jih lahko kot znamenitosti predstavljali turistom. Poleg tega že par let poslušamo, da je Drava priložnost za turizem, a se na tem področju nič ni spremenilo. Narejeni so privezi za čolne, ki nam prav nič ne koristijo, saj se plovnost Drave ne uredi.
Pa ima Dravograd tudi kakšne druge zanimivosti, ki bi bile privlačne za turiste?
Seveda, ima veliko zanimivosti. Gestapovske mučilnice so lep primer – so neprepoznana in zelo slikovita atrakcija, poleg tega edinstvena v našem prostoru. Še vedno živi nekaj Dravograjčanov, ki bi lahko o tem kaj povedali iz prve roke in to bi bilo trea izkoristiti. Oživeti bi bilo treba tudi mestno jedro. A dokler ne bo obvoznice, da bi lahko ob prireditvah zaprli mestno jedro, to ne bo mogoče. Vzpodbujati bi morali tudi kmečki turizem, ki ga v Dravogradu praktično ni, a bi lahko živel.
Kako ocenjujete trenutno stanje občine?
Trenutna občinska oblast dela dobro, vendar mislim, da lahko v občini izboljšamo še marsikatero stvar.
Zavedam se, da je vodenje občine zahtevna naloga, a verjamem, da lahko to nalogo uspešno opravim.
Mislite, da imate kompetence za uspešno vodenje občine, da uspete na evropskih razpisih, izpeljete velike projekte in dosežete turistični preporod Dravograda?
Mislim, da bi se lahko spoprijel s to pomembno funkcijo. Z vodenjem že imam izkušnje, vodim namreč 300-člansko društvo, lokalni odbor Slovenske demokratske stranke, v preteklosti sva z ženo vodila gostinsko podjetje s sedmimi zaposlenimi. Zavedam se, da je vodenje občine zahtevna naloga, a verjamem, da lahko to nalogo uspešno opravim.
Kako dolgo ste član stranke SDS?
Podpornik stranke sem že dolga leta, a kot poklicnemu policistu mi je ustava prepovedovala članstvo v kateri koli politični stranki. Aktivni član sem od upokojitve dalje, to je štiri leta, dve leti pa vodim dravograjski odbor.
Kako dolgo pa ste opravljali poklic policista?
Po končani šoli v Tacnu leta 1982 sem se zaposlil na oddelku milice v Črni na Koroškem. Tam sem delal do leta 1988, nato tri leta na sodišču kot sodni izterjevalec. Ko se je začela jugoslovanska agresija na Slovenskem, sem se zopet priključil policiji in tam do upokojitve tudi ostal.
Ni mi všeč, da so policijsko upravo iz Slovenj Gradca preselili v Celje.
Policaji imajo v Sloveniji nekakšno negativno konotacijo, a temu ni vselej tako. Pred desetimi leti ste na Robindvoru v Dravogradu rešili človeka iz zadimljenega stanovanja, ki bi se sicer zadušil. Imate še kakšen podoben primer junaštva iz časov, ko ste bili policist?
Takrat smo dobili prijavo, da se iz stanovanja na Robindvoru kadi. Gospod je prišel utrujen iz službe in ob pripravi kosila zaspal. Na klice se ni javljal, s kolegom sva morala razbiti vrata. Nezavestnega smo pripeljali v bolnico, kjer so ga uspešno pozdravili. V času, ko sem obiskoval kadetsko šolo, pa sva s kolegom videla žensko, ki je padla v Ljubljanico. Čeprav je bil januar, sem se pognal v Ljubljanico in jo rešil. Če delaš nekaj s srcem in če si predan svoji službi, ti nič ni hudo.
Koroška je regija, kjer se redko srečujemo s težkimi kriminalnimi dejanji; velike rope, umore v zadnjih desetletjih lahko preštejemo na prste ene roke. Kako kot nekdanji policist ocenjujete trenutno varnostno problematiko?
Devet let sem delal v prometni policiji, z naših cest sem pobral veliko mrtvih zaradi prometnih nesreč. Vsak tu in tam prileti na radar, vsi smo krvavi pod kožo, a še danes mi zavre kri, ko vidim objestne voznike, prehitevanje čez polno črto, vožnjo skozi rdečo luč, vožnjo pod vplivom alkohola. Koroška pa je glede kriminalitete res mirna regija. Ni mi pa všeč, da so policijsko upravo iz Slovenj Gradca preselili v Celje. Nisem pravi človek, da bi ocenjeval, ali ima to pozitivne ali negativne posledice, a ne zdi se mi dobro, da se vse institucije tako centralizirajo.
Če si aktiven in zdravo živiš, lahko bolezen dobro prenašaš.
Če preideva še na Društvo diabetikov Dravograd – Polžkov – kako dolgo že opravljate funkcijo predsednika in kakšne so vaše aktivnosti?
Društvu predsedujem že dve leti, naša prioriteta pa je ozaveščanje ljudi s sladkorno boleznijo. To je bolezen, ki se je ne da ozdraviti, ampak le omiliti in ublažiti z aktivnim življenjem.
Aktivno življenje spodbujate tudi z mnogimi dogodki, ki jih s Polžki prirejate.
Vsak torek v Dravogradu in vsako sredo v Slovenj Gradcu organiziramo pohode, četrtek in petek pa sta rezervirana za kolesarjenje. Enkrat ali dvakrat na mesec imamo daljše pohode, ob dnevu sladkorne bolezni pa organiziramo večje prireditve. Vsako pomlad organiziramo tudi letovanje v toplice, jeseni pa na morje. Veliko je takih članov, ki si ne morejo privoščiti počitnic, z nami pa do oddiha pridejo lažje in ugodnejše. Srečo imamo, da je podpredsednik društva Ervin Pečnik, ki pokriva zdravstveni del društva in nas izobražuje.
Se vam zdi, da so ljudje dovolj ozaveščeni o problematiki sladkorne bolezni?
Na tem področju je še veliko rezerve. Veliko je takih ljudi, ki sploh ne vedo, da imajo sladkorno bolezen. A če si aktiven, zdravo živiš in se veliko giblješ, lahko bolezen dobro prenašaš.
