Vrbsko jezero je sinonim za koroški turizem. V slovenščini nosi ime po kraju Vrba na zahodni obali, v nemščini pa po staronemški besedi za otok–»Verda«, iz tega pa je nastala beseda Wörthersee. Vrbsko jezero je veliko okoli 20 km² in sega v smeri vzhod-zahod z dolžino 16,5 km. Leži v kotlini v hriboviti Celovški kotlini, ki so jo v času ledene dobe v veliki meri tvorili ledeniki.
Na južnem bregu jezera leži kraj, ki mu koroški Slovenci rečejo enostavno »Otok«, Nemci pa »Maria Wörth«. Skorajda ne bomo našli turističnega prospekta, na katerem bi ne bilo slike kar dveh cerkva (poletne in zimske) ene poleg druge, ki slikovito kraljujeta ob jezeru in privabljata na tisoče vernikov in turistov. Priljubljeni sta tudi pri mladoporočencih, ki prihajajo ob blizu in daleč, da bi prav tu, na nekdanjem otoku, dahnili svoj »da«, med njimi pa najdemo veliko prominentnih imen.
V dokumentih je bila cerkev na Otoku že v 9. stoletju omenjena kot »Maria Werd«.Potem ko so misijonarji salzburških škofij sredi 8. stoletja prišli na današnjo Koroško, so okoli
leta 830 freisinški škofje ustanovili Otok. Okoli leta 875 je bila zgrajena cerkev na najvišji
točki otoka, kjer so pokopane relikvije mučencev. Škof Otto I. Freising je med letoma
1146 in 1150 na Otoku ustanovil samostan. Druga, manjša cerkev, ki še danes obstaja
pod imenom Rožni venec ali Zimska cerkev, pa je bila zgrajena leta 1155 in je majhna
stavba, obdana s pokopališčem v slogu zgodnjesrednjeveške kvadratne cerkve. Obe
cerkvi sta bili požgali leta 1399, vendar sta bili obnovljeni.
Z Jezernico/ Glanfurt je leta 1770 nastal umetni izliv Vrbskega jezera in vodostaj jezera
se je znižal. Treba je bilo nasuti le še malo zemlje, in za dostop do cerkvice odtlej ni bil
več potreben čoln. Tako je Otok je postal polotok – a ne po imenu.
Na Otoku prevladuje poletni turizem. Število prenočitev je bilo v letu 2011 okoli 133.000,
v COVID letih pa je število prenočitev padlo na okoli 90.000.
Vsako poletje 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v cerkvi slovenska
maša, tedaj se zbere ogromna množica slovenskih, pa tudi nemških vernikov. Ta maša
pa je žal le še ostanek nekoč rednega slovenskega bogoslužja v tem znanem turističnem
kraju avstrijske Koroške. Obiščite Otok – poročeni in samski. Morda že kar naslednjo
slovensko mašo, 15.8.2023.
