Če je s strani levičarjev najbolj zlorabljena beseda fašizem (tudi fašist, fašistično…), s tem pravzaprav obkladajo vsakega, ki se ne strinja z njimi. Če pada dež in rečeš, da pada dež, levičar pa trdi, da sije sonce, si zanj že fašist. Sicer levičarji sami radi uporabljajo fašistične metode, vendar pa, to je že druga zgodba… Tokrat pišem o drugi najbolj zlorabljeni besedi v Sloveniji in to je liberalizem (liberalec, liberalno, liberalni…).
Dobil sem povabilo v fb skupino Socialni liberalci, zanimivo ime, spominja malce na
ordoliberalizem nemškega tipa, vsaj ime skupine. Potrdim članstvo. Ko pa vidim njihove objave, groza. Od anarhistov pa do tako samozvanih antifašistov slovenske levice. Nobene objave v stilu tradicije liberalcev, ki bi jo človek pričakoval, torej o gospodarstu, davkih, individualizmu…, samo antifašistično nabijanje, in to v čisto pravi fašistični retoriki… agresivno, žaljivo, nesramno.
Ko pa sem jih na to opozoril, pa je se je name začel usklajeni retorični napad. Skratka razen imena niti L od liberalizma. Pa vendar, to me niti ne čudi več. Dovolj je, že, da zagovarjaš LGBT ali Woke ideologijo in že si v Sloveniji liberalec, še večji liberalec si če pljuvaš po desnici in največji liberalec postaneš, če začneš vsakega, ki se ne strinja s tabo zmerjati s fašistom. Liberalnih vrednot niti ne poznajo, skupina pa je očitno ustanovljena samo za pljuvanje po vladi.
Ne vedo, ne razumejo ali pa nočejo razumeti, da so liberalci predvsem zagovorniki osebne
svobode, svobodnega trga, nizkih davkov, tržne konkurence in minimalnega vpliva države na vseh področjih, skratka vsega, čemur člani fb-skupine Socialni liberalci nasprotujejo (razen morda osebni svobodi, pa še tam se njihovo razumevanje osebne svobode zreducira na prosto izbiro spola).
Tudi novinarji pogosto (sploh v Delu, Dnevniku in Mladini) pišejo o liberalizmu na podlagi prej naštetih dejstev, ne pa na podlagi poznavanja tematike. Njihovo nepoznavanje in plitkost se kaže že v tem, da pogosto uporabljajo dikcijo ortoliberalizem (orto – pravoveren, izvorni, pravi), sploh še posebej takrat, ko je potrebno pljuvati po liberalizmu nemškega tipa, tako imenovanem ordoliberalizmu (ordo – red) in celo Angelo Merkel so poimenovali ortoliberalistka. Pri čemer sploh ne ločijo med manchesterskim liberalizmom oziroma laisses-fare liberalizmom (ki bi se dejansko lahko imenoval ortoliberalizem) in med nemško socialno tržno ekonomijo, ki se je je zaradi publikacije ORDO (Jahrbuch fur die Ordung von Wirschaft und Geselschaft) prijelo ime ordoliberalizem in je bila ključ nemškega gospodarskega uspeha po drugi svetovni vojni.
Liberalizmu, ki je v bistvu boj proti kolektivizmu ter totalitarizmu in katerega cilj sta svoboda ter blaginja, ki se ju ščiti z tržno ekonomijo in z ustavo (ki omejuje vlado), pa v Sloveniji dajejo popolnoma napačen pomen. V Sloveniji je liberalizem podpiranje nezakonitega vstopa v državo, nasprotovanje nižji dohodnini in višjim plačam, zagovarjanje in dajanje potuhe tržno neuspešnim umetnikom in kulturnikom, zagovarjanje splava, upravičevanje monopolov … skratka vse, kar liberalizem ni bil in nikoli ne bo. Gre za popolno zlorabo te besede s tem, da se ji da nov pomen.
Ker pa beseda liberalizem v vseh oblikah lepo zveni, sploh če ima pred sabo še pridevek
»socialni«, ni težko sam sebe poimenovati Socialni liberalec, ne glede na to, kaj v resnici si
(levičar, anarhist, marksist, fašist…), samo, da zavedeš ljudi, tako kot so s povabilom zavedli mene, ker sem mislil, da gre za skupino, kjer se bodo pojavljale objave o socialno tržni ekonomiji. Potem pa razočaranje… in ugotoviš, da je ustanovitelj te skupine človek, znan po svojih boljševiških izpadih, poslanec, ki bi po svojem imidžu bolj kot v parlament spadal v tv-serijo Sopranovi.
