Slovenska gimnazija v Celovcu letošnje leto praznuje 60-letnico delovanja. Okroglo obletnico so 20. aprila obeležili z Mozartovo mašo v cerkvi Gospe Svete na Koroškem, procesijo pa so izvajali nekdanji dijaki celovške Slovenske gimnazije z dekanom Ivanom Olipom na čelu. Pri pestrem glasbenem programu pa so sodelovali tudi vrhunski koroški in slovenski glasbeniki.
Institucija z izjemnim pomenom za Slovence v Avstriji
Slovenska gimnazija, ki letos obeležuje 60 let obstoja, je skozi svoja vrata uspešno spravila več kot 2000 maturantk in maturantov. Začetki gimnazije torej segajo v leto 1957, katere prvi ravnatelj je bil seveda Slovenec, dr. Joško Tišler. Pozneje, leta 1990, se Slovenski gimnaziji pridruži še dvojezična Zvezna trgovska akademija, in s tem še okrepi veljavo in pomembnost koroških Slovencev ter slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem.
Ravnateljica Slovenske gimnazije – borka za slovensko manjšino
Sedanja ravnateljica Zalka Kuchling je po vrsti sedma ravnateljica; prav tako je Kuchlingova poslanka deželnega zbora v Celovcu in velika borka za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. V zadnjih mesecih, ko je potekala odmevna debata med Slovenci in Avstrijci o vsebini novega osnutka koroške deželne ustave, so bili njeno ime in njena stališča pogosto v medijih. Slovenski Korošci se niso pustili in so s konstantno borbo brez popuščanja vendarle dosegli pomembne vsebinske spremembe nove koroške ustave, ki čaka samo še na potrditev, prvič v zgodovini pa bo deželna ustava omenjala tudi slovensko manjšino.
Vrhunski akademski glasbeniki v sodelovanju z Zborom šolske skupnosti
Simfonični orkester celovške stolnice so spremljali Mešani pevski zbor Danica, vokalna skupina Iniciativ Angola in Zbor šolske skupnosti, glasbeni program pa so bogatili še akademski glasbeniki in vrhunski vokalisti Bernarda Fink, Andreja Zlatnar, Gabriel Lipuš in Samo Lampichler. Omenjeni Zbor šolske skupnosti pa je bil ustanovljen prav z namenom nastopa na tej obletnici. Ravnateljica Zalka Kuchling je ob tej priložnosti o zahvalni maši zapisala, da je »v sestavu in po glasbeni vsebini zahvalna maša polna simbolike. Vsaka šolska skupnost živi od dobrega sodelovanja merodajnih dejavnikov, tj. dijakov, profesorjev in staršev. Če ta skupnost zaživi tudi ob petju, je to lep dokaz povezanosti teh skupin. Zavedamo se tudi izredne podpore s strani slovenske duhovščine in domačih kulturnih društev za razcvet Slovenske gimnazije. Izbor Mozartove maše ob kronanju v sodelovanju z MePZ Danica, vrhunskimi solisti in orkestrom celovške stolnice naj je izraz dostojne zahvale.«
JP
