Na zadnji seji državnega zbora so poslanci obravnavali Predlog Zakona o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2017. Gre za ponovni popravek zakona, ki je bil sprejet 22. 1. 2009, in sicer za obdobje 2010–2015, ki pa ga sedaj vsako leto podaljšujejo. Zakon so 2015. že podaljšali do konca leta 2017, sedaj ga želijo držati pri življenju še do konca leta 2018. Leta 2010 so v parlamentu odločali o domala enakem zakonu za Koroško regijo, vendar ga poslanci niso sprejeli. Če bi bilo takrat dovolj glasov za sprejetje predlaganega zakona, bi bila danes Koroška precej drugačna.
Pomurcem ja, zakaj ne Korošcem?
Najprej je treba poudariti, da nismo proti temu, da bi Pomurje imelo svoj zakon, s katerim smo davkoplačevalci vložili več sto milijonov evrov in sedaj že nekajkrat podaljšali razvojno pomoč tej regiji, vendar je dejstvo, da je Pomurska regija na posameznih področjih daleč bolj razvita kot Koroška. To ji omogoča tudi hitra cesta, ki je tej pokrajini odprla svet, da ne omenjamo velikega turističnega in kmetijskega potenciala. Predlog Zakona o razvojni podpori Koroški regiji v obdobju od 2012 do 2016 je državni zbor obravnaval 23. novembra 2010 in ga zavrnil. Za zakon je glasovalo 40 poslancev, proti jih je bilo 45. Še vedno sedijo v parlamentu Franc Jurša (DeSus) in Matjaž Han ter Janko Veber (Socialni demokrati), ki so glasovali proti sprejetju tega zakona. Predlagatelj zakona je bil takratni poslanec SDS Miro Petek, podprla pa sta ga tudi takratna koroška poslanca Alan Bukovnik (SD) in Matjaž Zanoškar (DeSus).
V petih letih bi Koroška dobila 222,2 milijona evrov
Skupna vrednost najrazličnejše državne pomoči za Koroško regijo je bila predvidena v višini 222,2 milijona evrov, kar je pomenilo le dobro polovico tega, kar bo Slovenija v teh letih namenila za pomoč Grčiji. Od te vsote je bilo predvideno, da bi šlo 28,2 milijona evrov za program spodbujanja konkurenčnosti. Ker je brezposelnost v času obravnave tega zakona dosegla 15 % in v nekaterih upravnih enotah že skorajda 18 %, je predlog zakona za spodbude za zaposlovanje tja do leta 2016 predvideval 58 milijonov evrov. S tem bi ustvarili na stotine novih in kakovostnih delovnih mest. Za vzpostavitev regijskega gospodarskega središča je bilo predvidenih 25 milijonov evrov, za medpodjetniški izobraževalni center 2 milijona evrov. Za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva ter živilsko-predelovalne industrije in diverzifikacije nekmetijske dejavnosti je bilo načrtovanih okvirno 34 milijonov evrov, za čiščenje odpadnih voda ter infrastrukturo za oskrbo s pitno vodo pa nadaljnjih 75 milijonov evrov. Na Koroškem so zdrava gospodarska jedra in inovativni posamezniki, z ustrezno državno pomočjo pa bi se ta podjetja, mala in srednja, lahko še bolj razvijala.
Predlog zakona je zvesto sledil že sprejetemu Zakonu o razvojni pomoči Pomurju, spreminjal se je le v argumentaciji in razlogih za sprejetje tega zakona. Takratna vlada Boruta Pahorja se je zelo rada hvalila z dobrimi rezultati, ki jih je prinašal tako imenovani Pomurski zakon, zato bi bilo pravično, da bi na podoben način pomagali tudi drugim regijam. Razen seveda Ljubljani, ki si na tak ali drugačen način pridobi proračunski denar; nazadnje ji je Cerarjeva vlada obljubila 300 milijonov evrov.
Predlog zakona o razvojni pomoči Koroški je treba ponovno vložiti
Zakon o razvojni podpori Koroški regiji je napisan, treba ga je malo aktualizirati, saj so se v teh letih zgodile nekatere spremembe. Dobro bi bilo, da bi v parlamentu to vajo ponovili in zakon sprejeli. Vsi koroški poslanci so del vladajoče koalicije, ki ima v parlamentu ustavno večino, in za sprejetje tega zakon ne bo problema. Ko smo minuli petek v parlamentu poslušali o dosežkih Pomurskega zakona v preteklosti in nujnosti za podaljšanje veljavnosti do konca prihodnjega leta, je sedaj pravi čas tudi za razmislek, da se še za Koroško ponovno vloži podoben zakon. Zakon o skladnem regionalnem razvoju in drugi pomoči ter razni tako imenovani razvojni instrumenti in mehanizmi Koroški niso prinesli nič. Koroška ni bila v položaju, da bi z eno potezo dobila 300 milijonov evrov, kot se je zgodilo Mestni občini Ljubljana, niti v položaju, da bi imeli dovolj trdna zagotovila, ne pa zgolj obljube, o gradnji tretje razvojne osi.
JP
