Spoštljiv odnos do države izkazujemo s spoštovanjem do državnih simbolov. Slovenska zastava je poleg grba in himne eden od pomembnih simbolov Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost lastni domovini. To spoštovanje je izraz domoljubja oziroma ljubezni do Slovenije – pozitivne in plemenite vrednote, ki jo čutimo kot močan občutek pripadnosti in sobivanja.
Domoljubje s seboj ne nosi nestrpnosti, temveč spoštovanje razlik med ljudmi in do drugih narodov. Z ljubeznijo do domovine se nismo rodili, negujemo pa jo vse življenje, prejemamo pa jo kot zgled od staršev in drugih vzornikov, pomemben vpliv na ta čustva pa ima tudi izobraževalni sistem. Lahko imamo različne interese, hobije, želje ali ambicije, imamo pa le eno domovino. In ta je – tako kot tudi njena zastava – svetinja.
Zgodovinski dogodek na Wolfovi ulici v Ljubljani
Slovenska narodna zastava, belo – modro – rdeča tribarvnica, se je uveljavila leta 1848, v času »narodnega preporoda«, ko smo Slovenci določili slovenske barve na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji.
Prvič so jo leta 1848 razvili slovenski študentje na Dunaju, v Ljubljani pa je zavihrala 7. aprila 1848, na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani, kjer jo je izobesil slovenski študent Lovro Toman. S to potezo je odgovoril na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu.
V obeležitev obletnice tega dogodka Urad vlade za komuniciranje vabi med 9.30 in 16. uro na stojnico na Prešernovem trgu v Ljubljani.
