Danes je mednarodni praznik dela, 1. maj, ki ga praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890. Takrat je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po osemurnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt.
1. maj je tudi praznik oziroma god sv. Jožefa delavca. Vsebina godovnega dneva izhaja tudi iz zgodovinskih okoliščin delavskega vprašanja. Papež Leon XIII. (1878–1903) je leta 1891 objavil okrožnico Rerum novarum (Nove stvari), s katero je podprl delavsko vprašanje ter spregovoril o industrijskih delavcih, sindikatih in poštenih plačah. Okrožnica je postala temeljno besedilo sodobnega družbenega nauka Cerkve, saj je človekovo delo prvič obravnavala s krščanskega vidika, pri čemer je izhajala iz svetopisemskega izročila. Obsežno je spregovorila o položaju delavcev, ki so bili v tistem času socialno nezaščiteni, njihov status pa ni imel pravnega okvira. Praznik je uvedel v bogoslužje papež Pij XII. leta 1955.
Tako kot povsod po Sloveniji so tudi na Koroškem pihalne godbe in orkestri že zgodaj zjutraj s prvomajskimi budnicami razveselile številne občane, ponekod pa danes potekajo tudi organizirana praznovanja praznika 1.maja.
