Pri Brančurniku na Prevaljah ima butično prodajalno Floralhouse prav poseben cvetličar, ki iz cvetja ustvarja umetnine. Florističnega umetnika Andreja Rusa vsak dan spremlja budno oko koroške cvetličarske konkurence, saj s svojimi znanji in inovativnostjo oblikuje smernice zanimivih in estetsko dovršenih izdelkov. Svoje cvetličarsko znanje je izpopolnjeval v srednji šoli v Celju, pozneje ob delu v Ljubljani in Mariboru ter tudi v tujini, s pridobljenim znanjem pa je vnesel svežino v cvetličarstvo in s tem na Koroško. Andrej vsako leto prireja tudi božično razstavo venčkov, letošnja bo danes, v nedeljo popoldan, pri Brančurniku. Pred tem je svoje umetnine predstavljal v stari železarni oziroma »štauhariji« ter na gradu. Z Andrejem smo se pogovarjali o njegovih pogledih na cvetličarsko panogo na Koroškem in v Sloveniji, o koroški cvetličarski konkurenci, ki ga pridno kopira, ter o njegovem podjetju Floralhouse.
Trend je to, kar je človeku všeč
Andrej, začniva pri aktualnih dogodkih – danes odpirate božično razstavo venčkov pri Brančurniku, ki je že peta tovrstna razstava. Kakšna je njena tema in kakšni so letošnji trendi?
Teme večinoma izbiramo glede na prostor, rdeča nit pa je božič. Letos smo izbrali bolj naravne materiale, barve pa so bolj konservativne. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga ljudje postavljajo, je, kaj je letos v trendu. Ob tem vprašanju dobim kurjo kožo. Trende so si izmislile velike korporacije, ki želijo eno stvar bolje prodajati. Ko si bodo izmislili, da so moderni beli avtomobili, bodo ljudje kupovali takšne. To je dobesedno čredni nagon, pri dekoracijah ne smeš razmišljati na tak način.
Po tem se tudi razlikujete od konkurence, ki se ukvarja z masovno izdelavo cvetličnih izdelkov.
To je tista glavna razlika med masovnim in butičnim. Pri nas je pristop do stranke individualen. Če ima stranka doma oranžno kuhinjo, ji ne morem prodati modrega ali rdečega venčka, ampak se bomo barvno prilagodili njenemu slogu. To namreč pomeni, da je za stranko v trendu oranžna barva. Kar je človeku všeč, je pač v modi.
Na Koroškem je nemalo cvetličarn. Kako se spopadate s konkurenco?
Zanimivo je to, da konkurenca poskuša kopirati moje delo. Veliko hodim na sejme, se izobražujem in vlagam v znanje ter razvoj. Ko nekaj novega pripelješ v okolje, kjer tega še ni, te poskušajo kopirati, kar jim sicer ne uspe, saj smo si različni. Lep primer so smrečice iz poliuretanske pene (»purpene«), namreč prvi na Koroškem smo začeli s to ponudbo. Danes je »purpena« že povsod. Meni to vzbuja super občutke, ker tako vidim, da sem toliko dober, da me vsi kopirajo. Ni lepšega, ko vidiš, da te konkurenca kopira zato, da lahko preživi. Finančno se mi nikjer ne pozna, poleg tega pa je to zelo dobra hrana za dušo.
»Ko se lotiš prodaje lonca za 500 evrov, je tako, kot bi prodajal avto.«
Kako pa gledate na to, da tudi v Hofru ali Lidlu dobimo orhideje in šopke?
Ob prihodu diskontnih trgovin v Slovenijo so cvetličarji posvojili njihovo filozofijo in začeli prodajati praktično vse. Od keramičnih punčk, čokoladic, kipcev angelčkov do tablic za Abrahama … Pri nas tega ni. Cvetličarna je zame prostor, kamor gre človek po šopke, venčke, cvetje na splošno, prav tako je vrtnarija prostor, kamor gremo po pelargonije, trobentice, drevnino in druge vrtnarske stvari. Danes nimaš več občutka, da si prišel v cvetličarno, saj prodajajo vse. Kot mini diskont z malo več lončnicami. Čakam, kdaj bodo v vrtnarijah ob veliki noči začeli prodajati še šunko in jajca.
Torej vaše stranke točno vedo, kaj bodo dobile pri vas?
Pri nas so drugačne stranke kot v Hofru, Lidlu ali drugih cvetličarnah. Takšne, ki hočejo imeti nekaj posebnega. Konkurenca denimo poskuša nabaviti iste lonce, ki jih prodajamo mi, in znižajo ceno za nekaj evrov. Ob tem mislijo, da v trgovino postaviš lonec in je zgodba zaključena. Ampak lonec se ne bo prodal sam od sebe, torej če ne boš vedel, kdo je lonec izdelal, kako ga je naredil, kolikokrat ga je žgal, kakšen je preliv … Vse to stranko zanima. Ko se lotiš prodaje lonca za 500 evrov, je tako, kot bi prodajal avto, pri loncu za pet evrov našteta vprašanja niso pomembna.
Kaj stranke najpogosteje iščejo pri vas?
Največ prodamo loncev, delamo šopke in žalno floristiko. Pri slednji smo s ceno primerljivi z vsemi preostalimi cvetličarnami, se pa lahko pohvalim, da smo po kakovosti, dizajnu in samemu videzu venčkov za vsaj deset stopničk nad konkurenco, vse od Ljubljane do Maribora. Blago namreč uvažam sam, brez posrednikov, direktno z Nizozemske.
Pred nekaj tedni je bil prvi november, dan, ko se na pokopališča množično nosi cvetje. Ste imeli natrpan urnik?
Stranke me za izdelavo venčkov poiščejo že dva ali tri tedne pred prvim novembrom, nekatere celo mesec dni prej, in povedo, kaj bi rade imele. Glavnina mojih izdelkov je izdelanih po naročilu. Imam mapo stalnih strank in že točno vem, kaj približno bodo želele in kakšno blago moram zanje dobaviti. Za prosto prodajo naredim nekaj sto ikeban, preostalo pa po dogovoru.
»Na Koroškem se vedno gleda na to, da je poceni.«
Danes imate trgovino Floralhouse na Prevaljah, pred tem ste jo imeli tudi na Ravnah, delali pa ste tudi v Ljubljani. Kakšna je razlika v kupni moči med Koroško in Ljubljano ter kakšne izdelke iščejo Ljubljančani v primerjavi s Korošci?
V Ljubljani je popolnoma drug svet, ljudje imajo drugačne poglede. Na Koroškem se vedno gleda na to, da je poceni in da je poleg tega nek izdelek še lepega videza. V Ljubljani pa je pomembno, da je nekaj estetsko, lepo in kakovostno – cena je na zadnjem mestu. Dojel sem, da stranke nikoli ne smeš vprašati, koliko lahko nekaj stane, ampak oceniš, koliko je stranka pripravljena oziroma sposobna plačati. Znati moraš oceniti stranko, da veš, kakšen izdelek ji ponuditi. Tega predsodka, da je nekaj drago, v Ljubljani ni bilo.
Omenili ste, da cvetje naročate direktno z Nizozemske. Zakaj ravno od tam, zakaj je Nizozemska nekakšen cvetlični center?
Zanimivo je, da cvetličarje vsi povezujejo z Nizozemci. Na vse slovenske cvetličarske dogodke vabijo Nizozemce. To je nek stereotip, najboljši cvetličarji so Rusi. Vse pa se je začelo že dolgo nazaj s trgovanjem, ko so Turki na Nizozemsko prinesli tulipan, ki tam zaradi klime zelo dobro uspeva, prav tako tudi drugo cvetje.
Kdaj pa se je vaša cvetličarska pot sploh začela?
Kot otrok sem v mamini cvetličarni, ki jo je odprla takoj po osamosvojitvi, praktično odraščal. Cvetličarno smo imeli na Javorniku na Ravnah na Koroškem, pozneje smo jo preselili na Šance, prav tako smo jo imeli v ravenskem Mercatorju. Vmes sem odšel v Ljubljano, Maribor in na Nizozemsko. Ko si mlad, misliš, da je Koroška premajhna, vendar ko enkrat prestopiš prag odraslosti in vidiš svet, prideš do spoznanja, da je doma vseeno najlepše.
