Z novo koroško deželno ustavo bi nemščina postala edini uradni deželni jezik, kar bi diskriminiralo tamkajšnjo slovensko manjšino, to pa bi bilo tudi v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo. V času deželnega glavarja Haiderja se je morala slovenska manjšina boriti za svoje temeljne pravice, zadnja dogajanja okrog deželne ustave pa napovedujejo, da se ti časi očitno spet vračajo. Zoper to početje protestirajo koroški Slovenci, dogajanje v naši soseščini pa je na odzive naletelo tudi v slovenski politiki.
Zgodovina avstrijskega nacionalizma se ponavlja
Že v preteklosti smo bili priča konfliktom med avstrijskimi nacionalisti pod vodstvom Jörga Haiderja in slovensko manjšino. Haider namreč v času vodenja dežele Koroške ni upošteval pravic, ki so jih Slovencem dodelili avstrijska državna pogodba (ADP) in številni drugi mednarodni dokumenti. Haider je stalno poudarjal, da Slovenija ni naslednica bivše Jugoslavije in nima pravice do nasledstva ADP, toda ADP se nanaša prav na pravice Slovencev, ne na katere druge narode bivše Jugoslavije.
Zgodovina pa se očitno ponavlja, saj Avstrijci tudi danes v celoti ne upoštevajo vseh pravic, ki gredo naši manjšini. V predlogu nove deželne ustave sprva slovenska manjšina sploh ni bila opredeljena, z najnovejšim osnutkom pa se jo sicer omeni, vendar se slovenščina ne priznava kot uradni deželni jezik. Tako bi z enim uradnim jezikom – nemščino – diskriminirali vse tamkaj živeče Slovence in kršili 7. člen ADP.
Protestirajo vsi Slovenci
Mnogo avstrijskih Slovencev se je zbralo na protestu pred deželno vlado v Celovcu, javnost pa so zasule protestne izjave s strani kulturnih in političnih društev. Slovenska prosvetna zveza v odprtem pismu ostro obsoja nov osnutek deželne ustave. »Degradacijo slovenskega jezika v novem ustavnem predlogu globoko obsojamo in apeliramo na odgovorne politike, da preprečijo uveljavljanje vrednostne klasifikacije obeh koroških deželnih jezikov,« so med drugim zapisali v odprtem pismu. »Priznavanje nemščine kot zakonodajni in deželni jezik ni samo podcenjevanje slovenskega jezika, temveč tudi razvrednotenje medsebojnega spoštovanja in ustvarjalnega uveljavljanja kulturne in jezikovne raznolikosti.«
Naj se Avstrijci zgledujejo po Sloveniji
Protesti pa niso samo na avstrijski strani, temveč tudi na slovenski. Ministrstvo za zunanje zadeve je sicer bolj redkobesedno, na nesprejemljivo ustavo pa se odzivajo slovenske parlamentarne stranke. Izjemno redko se zgodi, da so vse stranke v Državnem zboru Republike Slovenije enotnega mnenja – vse namreč obsojajo namere avstrijske deželne vlade. Prihodnji teden naj bi bila na to temo sklicana tudi skupna seja Odbora za zunanjo politiko in Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Socialni demokrati poudarjajo, da sta ravno v tem času potrebna mednarodno sodelovanje in priznavanje pravic manjšin, ki so temelj sodelovanja med državami. Slovenska demokratska stranka pa je v izjavi za javnost zapisala, da je besedilo, ki ga glede uradnega jezika predvideva osnutek deželne ustave, povsem nerazumno, in v SDS upajo, da bo v postopku sprejemanja v deželnem zboru vendarle prišlo do sprememb. Glede manjšinskih pravic bi se politika na avstrijskem Koroškem lahko zgledovala po Sloveniji in ustavi Republike Slovenije, ki na področju zaščite manjšin zagotavlja najvišjo raven.
Jon Petek
