Nedavna izjava premierja Marjana Šarca, da v slovenskem zdravstvu razmere niso tako črne, kot so prikazujejo, v slovenski javnosti precej odmeva. Veliko ogorčenja je povzročila tudi v Zdravniški zbornici Slovenije, ki je s podatki postavila predsednika vlade na laž.
Seveda pa je vsakomur v Sloveniji jasno, da so razmere kritične in vse prej kot rožnate, kot jih želi prikazovati vlada. O tem nenazadnje govori tudi vladna odredba o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji, ki za prihodnje leto predvideva »uvoz« 247 zdravnikov in zdravnikov specialistov. Že to kaže, da domačih zdravnikov nimamo dovolj, seveda pa je tudi vprašanje, kako hitro bodo ti zdravniki zaradi težav z jezikom lahko stopili v ambulante in bolnišnice.
Če bo dovolj zanimanja za delo v Sloveniji, potem si tudi na Koroškem lahko obetamo kakšnega novega zdravnika. Največje pomanjkanje je na področju družinske medicine, saj je v tej odredbi ravno zdravnikom specialistom družinske medicine odmerjenih do 70 mest. Vlada seveda predvideva, da bo največ zdravnikov prišlo z območja republik nekdanje Jugoslavije in kljub dejstvu, da smo nekoč živeli v eni državi, je jezikovna ovira vendarle precej velika. Posebej na Koroškem in pri starih ljudeh, kjer je zaradi narečja sporazumevanje z zdravnikom, ki prihaja zunaj republike Slovenije, velikokrat zelo težko.
Zelo težko pa je tudi razumeti, zakaj obe medicinski fakulteti v vseh teh letih nista ustrezno povečali vpis, da se danes ne bi srečevali s tako velikim pomanjkanjem zdravnikov.
