Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je eden tistih koroških krajev, kjer zgodovina ni zgolj kronološki zapis dogodkov, temveč pričevanje o neprekinjenem boju za ohranitev jezika, identitete in skupnosti. V senci mogočne “kraljevske” Pece in pod vplivom burnih zgodovinskih prelomnic – od razpada Avstro-Ogrske, koroškega plebiscita, nacističnega režima pa vse do današnje evropske stvarnosti – so tukajšnji Slovenci ohranjali svoj jezik, kulturo in pravico do obstoja, pogosto v težkih pogojih…
V ospredju tega boja so bili številni posamezniki, šola, cerkev in kulturna društva, med katerimi je imel posebno vlogo KPD Šmihel, ki že več kot stoletje nosi plamen kulturne zavesti in narodne pripadnosti.
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je dvojezična tržna občina v okraju Velikovec (Völkermarkt) na avstrijskem Koroškem. Občina ima okoli 2.300 prebivalcev in se nahaja približno 4 km zračne črte nad Pliberkom, na kar nakazuje tudi dodatek imena „pri Pliberku“.
Občina se razprostira med Podjuno (Jaunfeld) in masivom Pece v Karavankah. Naselje Bistrica je od avstrijsko-slovenske državne meje oddaljeno približno 5 kilometrov. Skozi občino teče reka Bistrica, največja stoječa voda pa je umetno jezero Breško jezero/Pirkdorfer See, veliko 3,5 hektarja, ki je priljubljena izletniška točka in kopališče.
Zanimivost: Breško jezero je priljubljeno tudi med slovenskimi pohodniki, saj leži tik pod Peco in je izhodišče za pohodniške ture, vključno z vzponi na vrh Kordeževo glavo (2.126 m).

Zgodovina
Na območju občine so arheologi odkrili številne sledove prazgodovinskih naselbin: bronasto orodje iz obdobja žarnih grobišč (ok. 1000 pr. n. št.), grobove iz halštatskega obdobja in utrjeno naselbino na griču Sv. Katarine (Katharinakogel) iz 7.–5. stoletja pr. n. št.
Ime Veustricz je prvič pisno omenjeno leta 1261. Leta 1473 so Turki ob prvem vdoru na Koroško postavili glavni tabor v Breški vasi.
Prebivalstvo
Po popisu 2001 je imela občina 2.128 prebivalcev, od tega 96,4 % avstrijskih in 1,5 % bosanskih državljanov.
Jezikovna struktura:
64,5 % nemško govorečih
32,7 % slovensko govorečih
Zanimivost: Katoliška župnija Šmihel pri Pliberku (St. Michael ob Bleiburg) je danes dvojezična. Vključuje podružnične cerkve v Dvoru, Rinkolah, pri Sv. Katarini in Večni vasi.

Kultura in slovenski zgodovinski pomen
Z naselitvijo Slovanov in pokristjanjevanjem Karantancev se začne tudi slovenska zgodovina tega območja. Tu je najti tudi sledi najstarejših slovanskih pisnih spomenikov – Brižinskih spomenikov, katerih jezikovna osnova izvira iz te regije.
Tabor 1870:
31. julija 1870 je bila v Bistrici prva velika politična taborno zborovanje s preko 9.000 udeleženci, ki so zahtevali uresničitev pravice do enakopravnosti slovenskega jezika v šolah, uradih in na sodiščih – v skladu z ustavo iz leta 1867. Gibanje je zagovarjalo program Zedinjene Slovenije.
Zadnji Tabor: Leta 1914 je pri cerkvi sv. Katarine na griču potekalo še zadnje tovrstno srečanje, ki se ga je udeležilo 4.000 ljudi.
Slovensko društveno življenje
V poznem 19. in začetku 20. stoletja je na območju zacvetelo slovensko društveno življenje – kot odgovor na germanizacijo:
1888 – ustanovitev Društva sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico
1890 – pevski zbor Gorotan
1903 – tamburaški zbor
1908 – hranilnica in posojilnica v Pliberku, današnja Posojilnica Banka Pliberk
1923 – gledališka predstava Miklova Zala
Tudi po drugi svetovni vojni se je slovensko kulturno življenje hitro obnovilo.

KPD Šmihel
Slovensko kulturno društvo KPD Šmihel
Med ključne akterje kulturnega življenja v občini sodi slovensko kulturno društvo KPD Šmihel, ki je bilo ustanovljeno 16. decembra 1906 pod imenom Slovensko katoliško izobraževalno društvo za Šmihel in okolico. Eden izmed osrednjih ciljev društva je bilo izobraževalno delo za krepitev kulturne identitete.
Prvi predsednik, Ivan Tominc, je bil hkrati tudi župan, prav tako kot njegov naslednik Jurij Rudolf. Pomembna področja delovanja društva so bila izobraževalna predavanja, gledališče in društvena knjižnica.
Izid koroškega plebiscita je povzročil izgon slovenske inteligence in pomenil hud udarec za kulturno življenje na celotnem južnem Koroškem. A že leta 1922 je slovensko kulturno društvo v Šmihelu znova začelo s svojo dejavnostjo in že leta 1923 uprizorilo znano gledališko igro Miklova Zala, ki je metafora za zatiranje in kulturne težnje Slovencev.
S priključitvijo Avstrije nemškemu rajhu se je pritisk na Slovence, ki je že v prvi republiki neprestano naraščal, še dodatno okrepil. Po napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bilo vsakršno slovensko kulturno življenje prepovedano, vsa društva so bila razpuščena, njihovo premoženje pa bodisi uničeno bodisi zaplenjeno.
Toda zelo kmalu po koncu druge svetovne vojne je kulturno delo znova začelo cveteti. Gledališče, tamburaška glasba in pevska dejavnost so predstavljali temeljne stebre prizadevanj za kulturno sobivanje.
Leta 1969 so bile pridobljene prostore nove župnijske dvorane in že leta 1970 slovesno odprte z gledališko predstavo. V istem letu je začela delovati tudi slovenska glasbena šola – Glasbena šola. Pod vodstvom predsednika Karla Grila se je v istem letu začelo tudi lutkovno gledališče, ki dosega velike uspehe.
Leta 1999 je društvo gostilo mednarodni lutkovni festival ANIMA in s tem postalo središče strokovne lutkovne javnosti.
Od Pliberka do Traberka – tradicionalna čezmejna srečanja pevskih zborov, vsako leto marca in uspešno povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Marca 2025 je potekalo že 58. srečanje odraslih pevskih zborov, kar potrjuje njeno dolgoletno tradicijo in pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine. Letos so se koncerti odvijali na štirih lokacijah:
marca v Kulturnem domu Pliberk,
marca Pri Kovaču na Obirskem,
marca v Družbenem domu Prevalje,
marca v Dvorcu Bukovje Dravograd
Na teh dogodkih je nastopilo skupno 24 zborov iz avstrijske in slovenske Koroške, ki so predstavili raznolik repertoar, od ljudskih pesmi do sodobnih priredb. Strokovna spremljevalka Alenka Podpečan je po koncertih sodelujočim podala strokovna mnenja in nasvete za nadaljnje delo.
Prireditev »Od Pliberka do Traberka« ostaja pomemben kulturni most med narodi in generacijami ter poudarja pomen ohranjanja zborovske tradicije v čezmejnem prostoru.

Gospodarski in infrastrukturni pomen
Bistrica je danes znana tudi kot gospodarsko središče s pomembnimi podjetji, kot so:
Mahle Filtersysteme Austria GmbH v Šmihelu – eden največjih industrijskih obratov na Koroškem (ok. 1.800 zaposlenih)
Petzen Bergbahnen GmbH – žičnice, smučišča, tekaške proge in druge turistične zmogljivosti na Peci
Kraj ima tudi močno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, saj je tukaj več kot 3.900 hektarjev obdelovalnih površin.

Grb prikazuje:
valovito črto kot simbol reke Bistrice
zlato krono kot simbol kralja Matjaža
zlato tehtnico – atribut nadangela Mihaela
zastava je zeleno-rumena z grbom.
Znane osebnosti
Gregorij Rožman (1883–1959), ljubljanski škof (1930–1959), rojen v tej občini.
Ali si že obiskal/a Bistrico pri Pliberku? Kakšne so tvoje izkušnje s temi kraji tu, pod Peco?
