Gimnazija Ravne na Koroškem ima že desetletja sloves imenitne šole, letošnje leto pa je še posebej pomembno; prvič v zgodovini šole je dijak ravenske gimnazije prejel naziv Dijak leta 2017. Anže Šumah je prejemnik kar sedmih zlatih priznanj z različnih področij, poleg tega pa je olimpijski tekmovalec iz geografije. Tekmovanja mu predstavljajo hobi, letos bo na olimpijadi tekmoval že drugič. Najboljši slovenski dijak pove, da delo pretehta talent, in da bo s trdim delom nadaljeval tudi na študiju biokemije.
Najboljšega dijaka zanima predvsem naravoslovje
Anže, si prvi dijak v zgodovini ravenske gimnazije, ki je prejel naziv najboljšega dijaka leta. Kaj ti pomeni to priznanje?
Sprva mi to priznanje v bistvu sploh ni bilo poznano. Profesor za zgodovino mi je predlagal, da bi se lahko prijavil na izbor. Takrat sem namreč prvič slišal za Dijaško organizacijo Slovenije, ki podeljuje ta priznanja, in kamor je bilo treba pošiljati priznanja in dosežke s tekmovanj. Naziva najboljšega dijaka v Sloveniji sem vesel in obenem počaščen, da so tudi drugi prepoznali moje delo. Upam, da bo nagrada tudi referenca za naprej.
Zanimivo je, da si talent za mnogo različnih predmetov, prejel si kar sedem zlatih nagrad z različnih področij. Za katero bi rekel, da ti najbolj leži?
Ne bi rekel, da je toliko talenta, kot pa je trdega dela. Katero področje mi najbolj leži, težko rečem, to je relativno; z vsakega področja najdem nekaj, kar mi je všeč, povsod pa se najdejo tudi stvari, ki mi niso všeč. Načeloma me najbolj zanimajo naravoslovna področja, predvsem biologija in kemija.
Nameravaš tudi študij nadaljevati v tej smeri?
Vpisal sem se na študij biokemije, kot drugo možnost sem izbral biologijo. Kam bom sprejet, pa bo odvisno od mature; nisem je odpisal ravno tako, kot bi si želel.
Slovenijo bodo predstavili s potico
Lani si tekmoval na mednarodni geografski olimpijadi v Pekingu, letos greš na olimpijado v Beograd. Kakšno je tekmovanje na tako vrhunski ravni?
Lani sem bil drugi na geografskem tekmovanju in sem se uvrstil na olimpijado, ki je bila v Pekingu, kjer sem dosegel 41. mesto na svetu. Letos bo olimpijada v Beogradu, kjer bo sodelovalo še več držav kot na prejšnji. Samo tekmovanje traja več dni. Prvi dan se preverja znanje na teoretičnem delu, druga dva dneva sta namenjena delu na terenu, četrti dan pa se pomerimo v nekakšnem kvizu. Zanimivost geografske olimpijade je, da mora vsaka država pripraviti plakat na določeno temo; letos je tema mladinski turizem v državah. Pripraviti je treba tudi predstavitev države. Naša ekipa bo letos v treh minutah predstavila klasično slovensko jed – potico.
Na kakšne tipe vprašanj odgovarjate na olimpijadi?
To zahteva celostno geografsko znanje, lahko je karkoli; recimo vprašanje tektonike ali pa razporeditve hiš v mestih.
Se na letošnjo olimpijado že pripravljaš?
Da, priprave so se ravno začele v Rušah, kjer poteka Balkanska geografska olimpijada. Na tej sicer ne sodelujem, ker na obeh olimpijadah ne smeš sodelovati. Tisti, ki so izpadli za uvrstitev na mednarodno olimpijado, pa sodelujejo na balkanski.
Geograf mora poznati tudi temelje biologije, kemije, matematike, sociologije in podobno.
Kako pa so videti priprave na takšno tekmovanje?
Kolikor se pač sam naučiš, predvsem iz kakšnih učbenikov, knjig in kakšnih pol prejšnjih olimpijad. Spekter znanja, ki ga olimpijade zahtevajo, je precej širok, zato nima smisla, da bi se učil točno določena področja.
So tudi preostali tekmovalci, ki se udeležujejo olimpijad, tako nadarjeni na različnih področjih kot ti?
Mislim, da je za geografijo potrebno znanje z vsakega področja. Znanost geografije je namreč mešanica številnih področij. Geograf mora poznati tudi temelje biologije, kemije, matematike, sociologije in podobno.
»Pri vsakem predmetu sem poskušal najti nekaj, kar me je zanimalo.«
Kdo se lahko udeleži olimpijade?
Teoretično vsak dijak. Najprej poteka šolsko tekmovanje; najboljši se uvrstijo na področno tekmovanje. Najboljši tekmovalci se s področnega tekmovanja uvrstijo na državno tekmovanje, najboljši štirje v državi pa se uvrstijo na geografsko olimpijado.
Glede na to, da si najboljši slovenski dijak letošnjega šolskega leta, ti verjetno šolski predmeti niso povzročali preveč preglavic?
Učiti sem se seveda moral, nihče se ne rodi z znanjem integralov. Včasih je bilo za učenje več časa, včasih manj. Recimo za zadnji test matematike sem prejel oceno dobro 3, kar zame ni ravno dobro. Ocena nižja od štiri je pač morala biti v štirih letih gimnazije. Denimo psihologija je predmet, ki me ni pretirano zanimal, načeloma pa, če se naučim, ni nobenega problema. Pri vsakem predmetu sem poskušal najti nekaj, kar me je zanimalo, pritegnilo.
Kaj pa rad počneš v prostem času, če ga poleg vseh tekmovanj in priprav nanje sploh imaš?
Tekmovanja mi predstavljajo nekakšen hobi. To ravno ni neka sprostitev, vendar ob tem uživam. Sicer pa najraje hodim na sprehode; vsak namreč mora najti čas, da se sprosti.
Jon Petek
