Napisal: Metod Berlec, Demokracija
O dogajanju, povezanem z izbruhom COVID-19 smo se pogovarjali z dosedanjim direktorjem Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janezom Lavretom. V zadnjem času je postal na socialnem omrežju Twitter predmet kritik levičarskih skrajnežev, ker je bil kritičen do tistih, ki so se norčevali iz nujno potrebnih ukrepov proti koronavirusu. Pod pritiskom levičarskega medijskega političnega diskurza je bil prisiljen odstopiti.
Gospod Lavre, ste direktor oziroma ste bili direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Vas je konec lanskega leta kaj zaskrbelo, ko so začele prihajati novice o izbruhu koronvirusa na Kitajskem?
Sprva so bile to le bežne informacije iz Kitajske, nato pa sem postajal vse bolj pozoren tako na medijske kot strokovne zapise o delovanju tega virusa na zdravje in življenje človeka.
No, virus se je zelo hitro razširil po svetu. Prvo okužbo smo v Evropi, v Franciji, zabeležili 7. januarja, 14. februarja pa se je razširil že na vse celine. Kako si razlagate tako hitro širitev tega nevarnega virusa?
Narava vsakega virusa je, da se razmnožuje in širi, njegov namen ni, da gostitelja ubije, saj s tem propade tudi sam. Seveda je za smrt človeka odločilen odgovor njegovega imunskega sistema pa tudi, kot sedaj vemo, pridružene bolezni. Dolga inkubacijska doba, kapljični prenos, zmožnost preživeti nekaj dni v zaprtem prostoru, nepredstavljivo veliko migracij ljudi med celinami, ne samo med državami, in počasni odzivi odgovornih politikov pa so me navdajali s strahom in z zavedanjem katastrofe za človeštvo. Ne samo zbolevnosti, smrtnih žrtev, ampak predvsem dolgega okrevanja vseh dejavnosti, tako gospodarstva kot na koncu turizma, če hočete. Zdravstveni sistem v nobeni državi ni pripravljen na tako veliko število nenadno zbolelih in na tako veliko število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno intenzivno zdravljenje. Predvsem to me je navdajalo s tesnobo.
Ste kot direktor bolnišnice dobivali kakšna navodila ministrstva za zdravje ali recimo Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede ukrepanja, ravnanja v primeru okužbe s koronavirusom pri nas?
V tem času smo v bolnišnici pripravljali dokumente in poročila za letno poročil 2019. Nato pa nas je presenetila še zahteva, da moramo vrniti skoraj 600.000 evrov po zakonu o finančni stabilizaciji bolnišnic, ker naj bi bili denar porabili mimo zakona, čeprav datuma v zakonu ni bilo. Preveč časa smo porabili za to, virus se je takrat že bohotil v Italiji, v polovici države pa so bile počitnice … Obvestila MZ in NIJZ so si bila nasprotujoča, neusklajena in pozna. Ministra ni bilo v državi. V bolnišnici so naše strokovne službe predstavile nameščanje, uporabo in postopke odstranjevanja zaščitne opreme, kar je zelo pomembno, da preprečimo lastno kontaminacijo. Imeli smo sestanke z osebjem zdravstvenega doma in smo se pripravljali na delo po načrtu ob epidemiji. 20. februarja zjutraj pa me je državna sekretarka obvestila, da dobimo štiri domačine v bolnišnico na 14-dnevno karatneno, ker se vračajo s križarjenja. Kako? Ali ni bil še sinoči dogovor drugačen? Ja, pridejo k vam, bliže domu. V akutno bolnišnico? Takoj sestanek s strokovnimi službami, preverjanje možnosti, stik z lokalno epidemiologinjo, ki je bila zgrožena nad novico … Soglasna odločitev – takoj nabavimo bivalne zabojnike, sicer bomo imeli problem. Lokalna civilna zaščita jih nima, šotore šivajo … Uredimo drugače; zadnje sporočilo državne sekretarke je, da prideta samo dva, zato namestimo le en zabojnik s sanitarijami. V nedeljo iz medijev izvem, da sta doma v samoizolaciji.
Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je prejšnja vlada prepočasi reagirala v primeru koronavirusa? Lahko bi recimo prej zaprla mejo z Italijo, kjer je postalo evropsko žarišče tega smrtonosnega virusa …
Dejstvo je, da prejšnja vlada skoraj ni reagirala; zapisi in posnetki so jasni, saj so sprva trdili, da ni nevarnosti. Če bi spoštovali njihova priporočila, bi bil izbruh virusa med osebjem, tako pa smo imeli do zdaj le pet okuženih med zaposlenimi. Prva dva sta prišla s seminarja v Ljubljani in okužila 3 sodelavce, ker pa smo ukrepali skladno z internim protokolom, se nihče več ni okužil. Epidemiološko je bilo v kraju okužb več in se še pojavljajo.
4. marca je bil odkrit prvi okuženi s koronavirusom pri nas. Domnevam, da ste se takrat že pripravljali na to, da se bo tudi v vaši bolnišnici pojavil prvi okuženi? Ali pač ne?
Vse je bilo pripravljeno zadnji teden februarja, strokovna skupina se je sestajala dnevno, nato se je preimenovala v krizni štab, ki ga vodi strokovna direktorica. Velikokrat sem bil pred težkimi odločitvami, koliko in kakšno zaščitno opremo naročiti, kje jo bomo dobili, ali bo sploh prišla. Strokovni sodelavci so mi pomagali, vendar je odločitev na koncu moja, jaz bom odgovarjal. Kaj če bo ob koncu ostala prevelika zaloga? Kaj če bo opreme zmanjkalo, ko bo epidemija na vrhuncu? Ne, to, da bi ostali brez zaščitnih sredstev, se ne sme zgoditi. Poskrbeti moram najprej za zaposlene, nato za naše paciente.
Sredi marca, natančneje 19. marca, ste za STA dejali, da so med zaposlenimi okužbo z novim koronavirusom potrdili še pri eni zaposleni osebi, a ta je bila takrat že doma v samoizolaciji, tako da ste imeli takrat potrjenih pet okužb med zaposlenimi. Kje so se zaposleni okužili?
Dva, kot sem že dejal, na seminarju v Ljubljani, trije so bili njuni tesni stiki. Če se ne bi dogovorili, naj ostanejo vsi stiki v samoizolaciji, bi imeli velik raznos bolezni med osebjem v tem času.
Kako pa ste sedaj organizirali delo? Če prav razumem, ste v urgentnem centru pripravljeni na sprejem nujnih primerov s sumom na okužbo ali s potrjeno okužbo, na stari urgenci pa sprejemate vse druge nujne primere, kjer sumov na okužbo s COVID-19 ni …
Drži, ob vstopu v bolnišnico vse paciente triažiramo; če imajo znake prehlada, gredo v t. i. Covid urgenco, sicer v NE Covid urgenco. Ločena je opazovalnica do prejema vzorca – t. i. siva cona in Covid oddelek ter Covid intenziva. V bolnišnici ne izvajamo rednih programov, samo nujne storitve, nekaj težjih kroničnih bolnikov spremljamo s telemedicinskimi storitvami, ki jih še izvajamo in so nepogrešljive, le država nima posluha za to, kaj šele ZZZS.
Konec marca ste zabeležili vdor okuženega z novim koronavirusom v t. i. belo cono. Sprejeli ste bolnika, pri katerem je rezultat testiranja na okužbo bil najprej negativen, pozneje pa pozitiven. Nedvomno to organizacijsko predstavlja velik problem za posamezno bolnišnico.
Ta primer je znova pokazal temno stran tega virusa. Pacient je bil trikrat pri testiranju negativen, četrti test ob poslabšanju zdravja pa je bil pozitiven. Po protokolu smo morali poslati v samoizolacijo 25 naših zaposlenih. Na srečo so vsi brisi do sedaj negativni.
Kakšno pa je zdaj stanje pri vas? Koliko bolnikov imate okuženih s koronavirusom, koliko imate drugih bolnikov? Imate na voljo še dodatne postelje? Kako ste preskrbljeni z respiratorji?
Ta čas imamo še eno zaposleno, ki se je okužila najverjetneje doma, dodatno smo poslali v samoizolacijo še štiri zaposlene. V petek smo od države prejeli 11 ventilatorjev in še 4 čakamo, zaščitne opreme smo naročili precej sami, pomagajo nam nekatera lokalna podjetja z izdelavo zaščitnih mask in plaščev ter pokrival. Za vso pomoč se jim iskreno zahvaljujem.
Kako pa gledate na polemike z zaščitnimi maskami? V nekatere ste se vključili tudi vi in bili zaradi tega potem deležni številnih napadov in pozivov k odstopu. Vlada nošenje mask zagovarja, tudi številni zdravniki in strokovnjaki … No, s samega vrha Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa prihajajo izjave, ki to nekako negirajo. Kaj svetujete našim bralkam in bralcem?
Pomembno je vedeti, da vsaka stopnja zaščite opredeljuje posebno zaščitno masko. Za nakup v trgovini je dovolj navadna maska iz blaga, lahko tudi šal. Ko zapustimo trgovino, pa si razkužimo roke. Za delo prodajalke, trgovke, ko k njej prihajajo kupci, je že potrebna boljša maska, za delo s pacienti kirurška maska, za delo z okuženimi pacienti pa maska FFP2, za delo v intenzivni enoti, ko je virus lahko v zraku, pa maska FFP 3 s filtrom in vizirjem ali skafander.
Kako ocenjujete odziv nove vlade na pandemijo COVID-19 in pristojnega ministrstva za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar?
Odziv nove vlade je primeren, strokoven in odločen, žal pospremljen z nerazumevanjem in nevoščljivostjo tistih, ki so pred tem malo zaspali. Tudi metanja polen pod noge bi se marsikdo v teh resnih časih lahko vzdržal.
In še za konec. Bo slovensko zdravstvo kos izzivu, ki ga predstavlja koronavirus in bolezen COVID-19? V kakšno smer bi moralo iti slovensko zdravstvo po vašem mnenju v prihodnje?
Vsako napovedovanje je nehvaležno, pa vendar menim, da bomo s sodelovanjem vseh, z upoštevanjem danih navodil in veliko mero optimizma zmogli premagati tudi to. Pa vendar, virus bo ostal med nami. To je dejstvo in s tem bomo morali živeti.
Pomembno je, da odgovorni kreatorji slovenskega zdravstva prisluhnejo potrebam pacientov, zmožnostim stroke in priložnostim, ki jih dajejo sodobne tehnologije. Brez enotnega informacijskega sistema za vse izvajalce v zdravstvu, katerih lastnik je država, ne bo hitrega napredka in transparentnega razvoja v prid pacientom. Čakalne dobe niso potrebne, so pa posledica neodzivanja ZZZS skozi čas in malodušja nekaterih dosedanjih ministrov. Ko človek zboli, mu moramo dati pomoč, ki jo potrebuje.
