Čeprav bi bilo bolj prešerno praznovati Prešernov dan na dan pesnikovega rojstva, vendar se kot praznik slovenske kulture že od leta 1945 dalje praznuje na dan pesnikove smrti. Ta datum se tudi kasneje ni spreminjal, državni praznik je od leta 1946, od leta 1991 pa imamo ob spominu na Prešernovo smrt tudi dela prosti dan. In ob tej priložnosti v medijih tudi veliko premetavamo različno statistiko s področja kulture.
Izposodili skoraj 300 tisoč knjig
Na Koroškem je ena od osrednjih profesionalnih kulturnih ustanov Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem, ki je v letu 2018 imela 5115 aktivnih članov, v tem letu pa kar 220.894 obiskovalcev, ki so si izposodili 291.572 enot knjižničnega gradiva. Skupna zbirka gradiv v tej osrednji knjižnici šteje že 262.910 enot, v letu 2018 pa so imeli prirast gradiva v višini 6.223 enot. V tem letu so tudi pripravili 690 različnih prireditev, nadaljevali so z bibliografijo Koroške in so kreirali novih 1.472 zapisov za članke ter nadaljevali z digitalizacijo. Digitalizirali so Slovenski vestnik (1991-2003), tipkopis z naslovom Marenberg avtorja Staneta Hrovata, 17 rokopisov Jakoba Špicarja in 236 razglednic iz zapuščine dr. Jurija Felaherja.
Država mačehovska do kulture
Sicer pa Statistični urad RS ugotavlja, da država za kulturo namenja vedno manj denarja, manj kot en odstotek BDP. Država je v 2018 namenila za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, za umetniške prireditve, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva itd. skupno nekaj več kot 432 milijonov evrov. To pa je bilo manj kot en odstotek BDP. Preračunano na prebivalca so celotni izdatki države za kulturo v letu 2018 znašali 209 EUR na prebivalca, kar je 24 EUR manj kot v letu 2010. Pri tem pa je zanimivo, da je vsak prebivalec Slovenije sam v letu 2018 porabil za kulturo povprečno 216 EUR, kar pa je bilo 57 EUR več kot leta 2010. No, za sanacijo bank v letih 2013/2014 je država namenila 5.9 milijarde EUR ali 2879 evra na prebivalca.
Med kulturniki največ novinarjev
Po zadnjih podatkih, ki ga vodi statistični register delovno aktivnega prebivalstva, je bilo konec oktobra 2019 vpisanih 15.125 oseb, ki opravljajo enega od 20 značilnih poklicev v kulturi. Od leta 2014 se je skupno število oseb uvrščenih med kulturniške poklicne skupine povečalo za nekaj več kot 16 odstotkov, konec oktobra 2019 je bilo 63,5 odstotka teh oseb zaposlenih ( v 2014 je bil ta odstotek 65,2), 36,5 odstotka pa samozaposlenih (v 2014: 34,8 odstotka), ugotavljajo v slovenskem statističnem uradu. Po številu oseb v poklicih s področja kulture pa so daleč na prvem mestu novinarji (2285), najmanj pa je plesalcev in koreografov (260).
