Kakovost življenja na podeželju, primerljiva s tisto v mestih, je ključnega pomena za ohranjanje poseljenosti slovenskega in evropskega podeželja. Evropski poslanec SLS/EPP Franc Bogovič je na temo Pametnih vasi v Sloveniji v zadnjih treh letih organiziral že več okroglih miz. Navedel je več primerov dobre prakse pri nas.
Koncept Pametne vasi je odgovor na dva sodobna trenda, ki prevladujeta v Evropi: na digitalizacijo in urbanizacijo. Trend selitev prebivalstva s podeželja v mesta ne bo pojenjal, če se kakovost življenja na podeželju ne bo vsaj približala kakovosti življenja v mestih. Mesta so privlačna za življenje, saj so vsa z vsaj 90-odstotno opremljenostjo s širokopasovnim internetom še enkrat bolje opremljena kot podeželje, storitve so v bližini, prav tako trgovine pa tudi dobre mobilne povezave in prevozna sredstva so zagotovljena. Zato bo v letu 2050 po mnenju demografov kar 75 do 80 odstotkov evropskega prebivalstva naseljenega v velikih mestih. Tudi v Sloveniji je trend izseljevanja s podeželja v mesta v zadnjih desetletjih konstanten, na podeželju ostajajo večinoma starejši ljudje, kmetovanje na manjših kmetijah pa se praviloma opušča. »Evropa in Slovenija sta zelo lepi tudi zato, ker je podeželje kljub omenjenim trendom še vedno precej poseljeno, zato se je treba potruditi, da bo ostalo privlačno za življenje še naprej,« je dejal evropski poslanec SLS/EPP Franc Bogovič, ki je pobudnik za vzpostavitev Pakta za Pametne vasi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Samo s tem bo namreč mogoče doseči, da bo podeželje začelo hitreje zmanjševati razvojni zaostanek za mesti in upočasniti, če ne že ustaviti, notranje migracije v EU, ko se visoko kvalificirani mladi iz manj razvitih regij oz. držav selijo v najrazvitejši del Evropske unije.
DANES OB 17. URI OKROGLA MIZA O PAMETNIH VASEH TUDI NA PREVALJAH. SODELUJEJO:
-
Franc Bogovič,evropski poslanec (SLS/EPP): Projekt Pametnih vasi in možnosti ter prizadevanja za financiranje tovrstnih projektov iz različnih evropskih skladov in mehanizmov v novi finančni perspektivi EU;
-
dr. Matic Tasič, župan Občine Prevalje: Pomen 3. razvojne osi za razvoj regije;
-
prof. dr. Franc Pohleven, zagovornik trajnostne predelave lesa s čim večjo dodano vrednostjo: Les je strateška dobrina Slovenije;
-
Robert Jelenc, direktor GEN-I Sonce: Zelena energetska transformacija;
-
mag. Marjana Kamnik, vodja enote Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu: Dolgotrajna oskrba in aktualni socialni programi;
-
mag. Primož Praper, direktor družbe EUTRIP: Pametne rešitve so trajnostne rešitve;
-
Marijana Kašnik, direktorica Zdravstvenega reševalnega centra Koroška: Izgradnja mreže heliportov in projekt prvih posrednikov.
Cilji koncepta
Glavni namen evropske pobude in koncepta Pametne vasi je torej zmanjšati razlike v razvoju mest in podeželja s prenosom že uveljavljenega koncepta Pametnih mest na podeželje. Z uporabo sodobnih tehnologij in konceptov bi zajezili izginjanje delovnih mest na podeželju in ustvarili nova, ki bi ljudem omogočala prihodke, primerljive tistimi v mestih. »Zato bi bilo treba izkoristiti vse razpoložljive vire in znanja ter jih interdisciplinarno povezati, da bi dosegli razvoj na področjih kmetijstva, mobilnosti, zdravstva, sociale, turizma in energetike,« je prepričan evropski poslanec Franc Bogovič. Projekt Pametne vasi bo v prihodnji finančni perspektivi EU deležen tudi podpore Evropske unije in bo postal usklajena razvojna politika z namenskimi finančnimi viri. Za predpripravo na projekt Pametne vasi je na predlog Bogoviča v proračunu EU namenjenih 3,3 milijona evrov.
Pametne rešitve
Že danes je v finančni perspektivi 2014−2020 za razvoj podeželja v EU namenjenih okoli 100 milijard evrov, projekt Pametne vasi pa bo tudi v Slovenijo prinesel več finančnih sredstev tudi iz regionalnega in socialnega sklada. Pobudnik projekta Pametne vasi pri nas, evropski poslanec Franc Bogovič, meni da bo koncept Pametnih vasi korenito izboljšal položaj podeželja v Evropi in Sloveniji. Možnosti, ki jih imamo, se je pomembno zavedati, saj v vsej Evropi in seveda tudi v Sloveniji živimo v času hitrih socialnih in tehnoloških sprememb. Pri izboljševanju življenjskih razmer na podeželju mora pomembno vlogo igrati socialna kohezija ter sodelovanje ljudi različnih prepričanj in strok, da bi lahko nastali učinkoviti in donosni razvojni projekti, primerni za slovensko podeželje, ki morajo biti do leta 2021, ko bo mogoče črpati njim namenjena sredstva EU, pripravljeni. Možnosti za razvojne projekte pa je tudi pri nas v Sloveniji precej, saj podeželsko življenje še zdaleč ni samo kmetovanje, zato so Pametne vasi podeželske skupnosti, ki prevzamejo pobudo ter iščejo praktične in pametne rešitve za probleme 21. stoletja.
Precizno kmetijstvo
V Kopru je 12. septembra na Fakulteti za humanistične vede v organizaciji Laboratorija za telekomunikacijo Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekala konferenca Pametne vasi – ključ za razvoj podeželja, na kateri je evropski poslanec Franc Bogovič poudaril, da je prišel čas, da koncept Pametne vasi udejanjimo tudi v vsakdanjem življenju, rezultate pa želi pokazati že v tem mandatu v evropskem parlamentu. Zavzel se je za pritegnitev različnih strokovnjakov in širitev dobrih praks, ki jih je že danes v Sloveniji in EU kar nekaj. Za začetek je pomembno doseči čim večjo pokritost podeželja s širokopasovnim internetom; ker prihajajo nove tehnologije, bo to v prihodnje še lažje, potem pa nadaljevati na drugih področjih: »Na področju kmetijstva, ki je osnovna dejavnost podeželja, bo to podpora razvoja preciznega kmetijstva – to pomeni, da bo na primer kmetija s 70 glav živine imela robot za molžo krav, ki bo povezan s sledilnikom za živino in krmilnikom, ki bo odmerjal količino krme glede na količino namolzenega mleka krav v hlevu, kravam na pašniku pa bodo sledili z dronom. Precizno kmetijstvo se bo podpiralo tudi v poljedelstvu pri škropljenju, gnojenju, setvi. Tehnologije so že razvite, a je treba omogočiti njihovo apliciranje na manjših kmetijah, kot jih mamo v Slovenji,« je dejal evropski poslanec Franc Bogovič in poudaril podporo mladim kmetom na področju digitalizacije kmetijstva ter povezovanje kmetij pri trženju, skupni rabi sodobne mehanizacije … »Evropska politika je v smislu podpore Pametnih vasi že začrtana, pomembno pa je, kaj bo zapisano v slovenskem načrtu razvoja kmetijstva,« je dejal Bogovič.
Dobre prakse
Ker je lahko mobilnost na podeželju velik problem, spada v okvir Pametnih vasi danes že uspešen primer reševanja le-tega Zavod Sopotniki, ki se je v treh letih iz Brkinov zelo razširil in zdaj pokriva potrebe po prevozu starejših prebivalcev na podeželju v številnih slovenskih občinah z več kot 200.000 prebivalci. Zavod Sopotniki pa ne rešuje samo problema mobilnosti na podeželju, pač pa tudi probleme osamljenosti starejših, vpeto pa je tudi medgeneracijsko sodelovanje, saj občasno upokojence prevažajo tudi študenti. »Tudi sicer je skrb za starejše velik izziv za naprej, ki pa ga je mogoče rešiti tudi tako, da se temu priključijo tudi turistične kmetije: morda s storitvijo priprave obrokov z dostavo za upokojence, kar bi moralo postati del sistemske ponudbe za starejše,« je navedel primere dobre prakse evropski poslanec Franc Bogovič.
Lucija Kavčič
