V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije napovedujejo, da se bodo po novem letu v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih dvignile cene oskrbe. Te podražitve bodo posledica spremembe obračunavanja in dviga minimalne plače v januarju 2020, zaradi česar se bodo stroški dela v domovih za starejše in posebnih zavodih povečali za 5 do 8 odstotkov.
Kot je znano Zakon o minimalni plači določa od 1. januarja 2020 višino minimalne plače 940,58 evrov bruto oziroma 700 evrov neto, poleg tega bodo na isti datum (1. 1. 2020) iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela). V domovih za starejše bodo zato morali opraviti novo uskladitev višine oskrbnin s stroški dela, ki se bodo zvišali zaradi tega dviga plač.
Tej podražitvi se seveda ne bodo mogli izogniti tudi koroški domovi za starejše občane. V naši državi trenutno delujeta 102 domova za starejše, od tega je 59 javnih zavodov in 43 koncesionarskih domov. Na Koroškem sta koncesionarska domova Hmelina v Radljah ob Dravi in Sv. Ema v Šentjanžu pri Dravogradu, v Sv. Emi je od koncesionarjev tudi najcenejši oskrbni dan v državi. Dom starejših na Fari na Prevaljah in Koroški dom starostnikov Dravograd s svojo enoto v Slovenj Gradcu pa sodijo v kategorijo javnih domov za ostarele. V javnih domovih za starejše je trenutno 13.466 postelj, v domovih s koncesijo pa 5320. Skupno torej 18.786 mest, vendar trenutno ni nobene proste postelje, včeraj je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije bilo eno prosto mesto le v radeljskem domu Hmelina, ki pa je najbrž že zasedeno.
Sicer pa je na Koroškem največji dom Koroški dom starostnikov Dravograd s 355 posteljami, od tega 263 v Črnečah in 92 v Slovenj Gradcu. Dom starejših na Fari na Prevaljah ima 190 postelj, Dom Hmelina v Radljah ob Dravi 152 postelj in Dom sv. Eme v Šentjanžu pri Dravogradu 21 postelj.
Sicer pa Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pred skorajšnjo podražitvijo takole komentira: »Zaposleni v domovih za starejše in posebnih zavodih si zaslužijo primerno plačilo, saj opravljajo zahtevno in odgovorno delo. Njihova delovna mesta so del sistema plač v javnem sektorju, ki je izrazito nestimulativen za delavce s srednješolsko ali nižjo stopnjo izobrazbe, zato se raje odločajo za delo v drugih panogah, v domovih pa se veča kadrovska luknja. A tudi tokratni dvig minimalne plače razkriva nepravičnost slovenskega sistema, saj se bodo stroški višjih plač oskrbnega osebja preprosto prevalili na pleča naših stanovalcev, njihovih svojcev in občin. Problematiko bi lahko ublažil težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, a kot lahko vidimo, se javna razgrnitev novega osnutka zakona kljub zatrjevanju, da gre za prednostno nalogo celotne vlade, vztrajno prelaga v prihodnost.«
Tako se bo ponovno izkazalo, da so v parlamentu imeli prav tisti, ki so opozarjali, da bo zgolj dvig minimalne plače brez drugih spremljajočih ukrepov države pomenil velike težave na drugih področjih. Pri domovih za starejše se to že kaže na najbolj ranljivi skupini ljudi, to so upokojenci, ki potrebujejo domsko varstvo. Pred dnevi izglasovan dvig pokojnine za 6,5 evra, pa še to v mesecu decembru prihodnjega leta, je zgolj v posmeh upokojencem.
NK
