Z državnim svetnikom, predsednikom Sveta Koroške regije in županom Vuzenice smo se pogovarjali o delu državnega sveta, o zdravstveni in infrastrukturni problematiki Koroške ter o projektih v občini Vuzenica.
Gospod Golob, že drugi mandat ste svetnik v državnem svetu. Zdi se, da ima državni svet z aktualno vlado polne roke dela, več kot s predhodnimi vladami. Bolj kot se ukvarjate z vlado, bolj glasni pa postajajo zagovorniki ukinitve državnega sveta.
Marsikdo jemlje državni svet kot moteč politični dejavnik, saj smo edina varovalka pred samovoljo vlade. Verjamem, da nismo moteči le za aktualno vlado, pač pa za vsako, kadar opozarjamo nepravilnosti v obravnavanih zakonih. Državni svet sestavljamo člani z vseh strok in tudi razprave tečejo na strokovni ravni. Če ugotovimo, da je zakon slabo pripravljen, na nepravilnosti tudi opozorimo. Že dolgo pa se trudimo, da bi uvedli četrto branje, ki bi omogočalo, da se spremeni samo člen ali odstavek v zakonu, namesto da z vetom zaustavimo celoten zakon.
Zelo redko se zgodi, da zakon po vloženem vetu pade na ponovnem glasovanju v državnem zboru. Temu smo bili sicer nedavno priča pri glasovanju o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
In prav je tako. K sreči imamo nekaj poslancev, ki imajo vest in niso slepo zapriseženi svoji politični opciji ter zastopajo voljo volivcev. V takšnih primerih, kot je glasovanje o vetu, se državni svetniki marsikdaj srečujemo z raznimi grožnjami in pritiski. Ko odločamo o kakšnem zakonu, preberem tudi do sto elektronskih sporočil o tem kako naj glasujem. Takšnih pritiskov ni manjkalo niti ob glasovanju o omenjenem zakonu o financiranju šolstva.
Ob tem so na državni svet leteli očitki, da ruši zakone in otežuje delo vladi, kar je že teoretično napačna trditev, saj državni svet ne premore takšne moči.
Državni svet državnemu zboru le ponudi še eno možnost opredelitve do zakona, ki je bil za državni svet in strokovne institucije sporen. Mi nikakor ne oviramo sprejema zakona, a v medijih se naše delo večkrat napačno interpretira.
Državni svet se med drugim ukvarja tudi s pripravo zakona o pokrajinah. O ureditvi pokrajin se na političnem parketu že dolgo razpravlja, najbližje sprejetju zakona in ustanovitvi pokrajin je prišla prva vlada Janeza Janše, a zakon ni preživel glasovanja. Vam je pri pripravi novega zakona v pomoč tisti izpred dobrih desetih let?
Na pobudo predsednika države Boruta Pahorja je državni svet kot nevtralna politična funkcija pristopil k pripravi zakona o pokrajinah. Dela smo se lotili od spodaj navzgor – najprej moramo opredeliti naloge, ki bi jih s strani občin prenesli na državo in naloge, ki bi jih iz države prenesli na občine. Ko bomo natančno opredelili naloge, se bomo začeli pogovarjati o tem, koliko pokrajin bo in kje bodo njihovi sedeži. Pri tem sodelujejo tudi Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije ter Skupnost mestnih občin Slovenije. Zakon, ki ga je v času Janševe vlade pripravil dr. Ivan Žagar, nam služi kot izhodišče, saj je bil zelo dobro pripravljen.
Se boste kot Korošec zavzemali, da Koroška kljub majhnosti postane svoja pokrajina?
Brez dvoma. A kot sem dejal, to je tema za drugi polčas. Najprej je potrebno nastaviti vsebinski del.
Trenutno kot župan Vuzenice predsedujete Svetu Koroške regije. Eden izmed ključnih izzivov, s katerimi se regija srečuje, je reševanje problematike pomanjkanja zdravnikov. Zaskrbljujoča je statistika, ki kaže, da en družinski zdravnik skrbi za 3000 Korošcev. So na vidiku kakšne rešitve, bodisi s strani države, občin ali zdravstvenih domov samih?
Pomanjkanje zdravnikov je vsesplošen slovenski problem, še posebej je viden na Koroškem. V Vuzenici denimo deluje en zdravnik, ki pa že več kot deset let dosega pogoje za upokojitev. Če njegove ambulante kmalu ne prevzame nov zdravnik, bo občina ostala brez zdravnika, a trudimo se, da do tega ne bo prišlo. Na ministrstvu za zdravje so mnenja, da imamo preveč urgentnih centrov in da je potrebna združitev. Na to se bomo ostro odzvali, saj ob tem ne ponujajo rešitve, kako zagotoviti več zdravstvenega osebja. Drži, da imamo v trikotniku dvanajstih kilometrov tri urgentne centre, a v Ljubljani se ne zavedajo, da so to središča večjih občin, prebivalci bolj oddaljenih občin in še bolj oddaljenih zaselkov pa imajo že danes do najbližjega urgentnega centra več deset kilometrov vožnje po občinskih in regionalnih cestah.
Nedavno ste na finančnega ministra Andreja Bertonclja naslovili odprto pismo glede financiranja tretje razvojne osi. Zapisali ste, da »načeloma razumemo vaše pomisleke v zvezi s težavami, ki bi eventualno nastopile, če bi bilo državno poroštvo za drugi tir in tretjo razvojno os razumljeno kot povečanje javnega dolga, moramo ob tem vendarle izraziti svojo odločenost, da od vladnih institucij in služb z vso upravičenostjo in v pričakovanju odgovornosti do državljank in državljanov zahtevamo rešitev, ki bo za Koroško in njene prebivalce po petnajstih letih jalovih in nerealnih obljub končno postala oprijemljiva in uresničljiva.« Korošci že dolga leta izgubljajo potrpljenje, nekateri so že izgubili upanje, da se bodo nekega dne lahko zapeljali po koroški hitri cesti. Mislite, da lahko pismo ministru naleti na plodna tla?
To je bilo vljudnostno pismo ministru Andreju Bertonclju, ki ga je potrdilo vseh preostalih enajst koroških občin, saj naj bi bila zadnja ovira pred gradnjo opredelitev financiranja, a odgovora do danes (31. julij) še nisem dobil. Če država nudi Darsu poroštvo, se javni dolg ne bo povečal, Dars pa bi lahko s pobiranjem cestnin vračal kredit. Sam pri tem ne vidim nobene ovire. Glede na to, da ima Koroška dva poslanca iz vrst vladajoče koalicije, bi po mojem mnenju moralo priti do uskladitve. Če od ministra ne bom pravočasno prejel odgovora, se bom s predsednikom državnega sveta Alojzem Kovščco posvetoval o začetku priprave posebnega zakona o 3. razvojni osi. A brez finančne konstrukcije, ki je trenutno ni, Dars avtoceste ne bo gradil.
Ko sva se nazadnje pogovarjala, je ravno nastopila vlada Marjana Šarca. Takrat ste v intervjuju do Marjana Šarca izrazili dvom, da bo delal v dobro občin, čeprav je v državno politiko vstopil iz vodenja lokalne skupnosti. Ste danes, po skoraj letu dni vlade Marjana Šarca, spremenili mnenje?
Danes lahko še bolj trdno stojim za besedami, ki sem jih izrekel kmalu po zadnjih državnozborskih volitvah. Gospod Marjan Šarec je kaj hitro pozabil, da smo se, ko je bil župan, skupaj borili za pravice občin. Takrat je zelo kritično ocenjeval delo vlade do občin. A kljub temu tudi njemu ne uspeva najbolje. Če s svojim znanjem in izkušnjami ni sposoben potegniti voza v pravo smer, si mora zagotoviti primeren kader. Vemo namreč, kako je politični voz peljala prejšnja vlada Mira Cerarja – z velikimi obljubami in zaprisegami, da bodo delovali demokratično, a ostalo je le pri besedah. Zavedam se, da je vodenje vlade precej trši oreh kot vodenje občine, poleg tega pa je v koaliciji preveč strank in jih je težko povezati v celoto. Vsak ima svoje zahteve, za povrhu pa je tukaj stranka Levica, ki svoje cilje dosega z izsiljevanjem vladnih strank. Ne bi bil rad v koži Marjana Šarca.
Za konec se dotakniva še vašega dela na občinski ravni. Lahko izpostavite nekaj največjih projektov, s katerimi se trenutno ukvarjate?
V letošnjem letu so nastavljeni kar veliki projekti, dobršen del le-teh smo že realizirali ali pa gredo h koncu. Največji projekt, s katerim se ukvarjamo vse občine Zgornje Dravske doline, je vodooskrba Dravske doline, vreden 50 milijonov evrov. V letošnjem letu smo preplastili več kot tisoč metrov občinskih cest, poleg tega smo izvedli vzdrževanje občinskih in gozdnih cest v skupni dolžini 180 kilometrov. Veliko delamo tudi na kulturni dediščini, obnovili smo obzidje z osvetlitvijo okoli cerkve sv. Nikolaja v centru Vuzenice, pomagamo tudi pri obnovi sakralnih spomenikov. Nikakor ne pozabljamo tudi na naša društva – trenutno smo v fazi nabave novega gasilskega moštvenega vozila za prostovoljno gasilsko društvo. Ravno poteka urejanje igrišča z umetno travo, v drugi polovici avgusta pa pričnemo s prenovo športne dvorane.
Jon Petek
