Zdravstveni hotel Vivea v Železni Kapli, obdan z neokrnjeno naravo in vrelcem mineralne vode, vsako leto privabi več deset tisoč gostov. V prihodnjem letu bodo za posodobitve namenili več kot 10 milijonov evrov. Lokacija je na las podobna Rimskemu vrelcu – bi lahko tudi na slovenski strani Koroške pisali podobno zgodbo o uspehu?
Nekoč zdraviliški center, danes zdravstveni hotel Vivea, ki nosi štiri zvezdice kakovosti, ima v Železni Kapli že dolgo tradicijo. Pred dvema desetletjema ga je prevzela družina Künig iz Kufsteina in spretno uporabila možnosti lokacije in danosti narave, zaradi česar letno naštejejo več deset tisoč gostov – samo lani so zabeležili 74.000 nočitev. Glede na to, da Železna Kapla ni turistično prepoznavna avstrijska občina in da šteje le okoli dva tisoč prebivalcev, je obisk hotela prav neverjeten. Čeprav gre za hotel, ki v prvi ponuja razne rehabilitacije in zdravljenja, ga obiščejo tudi gostje brez zdravstvenih težav – takšni, ki iščejo samo razvajanje.
Zdravstveni oziroma zdraviliški kompleks se je v Železni Kapli iz leta v leto spreminjal in posodabljal, prihodnje leto pa bodo posodobitve še bolj konkretne. Kot poroča avstrijski ORF, bodo v prenove sob in terapevtskega centra vložili več kot 10 milijonov evrov.
Poleg tega, da s strokovno zdravniško in terapevtsko ekipo nudijo številne terapije, preglede in posege, ponujajo tudi bazene, savne, masaže in podobne ugodnosti, ki spadajo k tovrstnim hotelom. Posebnost same lokacije pa je izvir mineralne vode, ki na površje priteče iz globine 120 metrov. Ogljikov dioksid, ki ga voda vsebuje, ima številne zdravilne in blagodejne učinke na človeško telo, kar v hotelu s pridom koristijo tudi pri številnih terapijah.
Bi lahko podobno zgodbo pisali na Ravnah?
Lokacija hotela Vivea je na las podobna lokaciji Rimskega vrelca, še posebej zaradi neposrednega dostopa do vrelca mineralne vode in dejstva, da je ruski investitor Musa Abidov imel željo v Kotljah vzpostaviti podoben zdravstveni hotel, a je nato od investicije odstopil. Severni sosedje so »bogu za hrbtom« uspeli zapisati zgodbo o uspehu, propadajoči kompleks pod Uršljo goro pa na srečen epilog še čaka. Župan dr. Tomaž Rožen že vrsto let aktivno trudi na Ravne na Koroškem pripeljati investitorja, a zaenkrat konkretnega zanimanja za Rimski vrelec niso uspeli vzbuditi.