Potem ko sta Delo in Slovenske novice te dni pisala o bolniškem staležu v Sloveniji in sta pri tem omenjala dva rekorda, to je najdaljši bolniški stalež in največje nadomestilo zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, je na Koroškem o tej temi slišati razprave skorajda na vsakem koraku. Najdaljši bolniški stalež traja že 12 let, s Koroške pa je rekorder, ki že nekaj let dobiva največje nadomestilo v državi, to je 21.997 evrov bruto na mesec, ker pa bolniška traja že več kot tri leta, je skukpna vsota v tem času že krepko presegla 800 tisoč evrov.
Napake v sistemu?
Med Korošci se seveda razvijajo razprave o visoki plači, katere posledica je tudi tako visoko nadomestilo v višini 21.997 evrov bruto za čas bolniške. Vsem Korošcem je seveda znano, za koga gre in kakšno lastništvo je v ozadju in kako se je v času tranzicije nekoč državno podjetje privatiziralo ter lastniško koncentriralo v zelo ozkem krogu ljudi. Razpravlja se o morali tega početja, ko se posameznik, ki izpolnjuje pogoje, ne upokoji, ter napaki v sistemu, ki to omogoča in se na ta način siromaši blagajna Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Korošci zato pričakujejo, da se bo o tem spregovorilo tudi v parlamentu kot zakonodajni veji oblasti, ki sprejema odločitve na področju zdravstvene, pokojninske in invalidske zakonodaje, kajti le parlament lahko takšne anomalije tudi odpravi.
Seveda ob tem ljudje pripovedujejo o svojih izkušnjah, ko velikokrat niti ne dobijo bolniške ali morajo na pol bolni na delo. In več kot tri leta ali kar 12 let bolniške je za »siromaka« s koroškega podeželja nekaj nepredstavljivega, saj pri tem ne morejo računati na pomoč dragih odvetnikov, ki bi se borili z invalidsko komisijo.
Koroška po bolniških na vrhu
Če bi sledili podatkom Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ), potem na Koroškem razmere na področju bolniških nikakor niso rožnate. Podatki za leto 2017, ki jih je NIJZ primerjal z letom 2014, kažejo, da je Koroška glede na čas, ko so delavci zaradi bolezni odsotni, na samem vrhu statističnih regij v Sloveniji, v primerjalnem obdobju pa se je to število povečalo kar za 29,2 odstotka (glej tabelo). Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega znaša na Koroškem 6,2 odstotka. To je skoraj enkrat več kot v osrednji slovenski regiji, kar kaže na to, da so delovni pogoji na Koroškem še vedno zelo težki, za razliko od osrednjeslovenske regije, kjer so med drugimi skoncentrirane državne in druge institucije, ni pa težke industrije.
