Režiser Igor Prodnik je na slovenskem filmskem in kulturnem parketu dobro poznano ime. S kandidaturo za župana Črne na Koroškem pa stopa tudi na parket lokalne politike. V pogovoru nam predstavi razloge za kandidaturo, poglede na razvoj Črne na Koroškem in razne točke programa.
Gospod Prodnik, ali drži, da niste nikoli bili član katere koli politične stranke ne v bivši v Jugoslaviji ne sedaj v samostojni republiki Sloveniji?
To je res. Večkrat rad povem, da bi bila edina stranka, kateri bi se pridružil in s podpisom pristal, da sem njen član, stranka, ki bi jo ustanovil Jezus Kristus, vendar njemu ni treba ustanavljati stranke.
Zakaj ste se potem sploh odločili za kandidaturo za župana Občine Črna na Koroškem?
Za kandidaturo sem se odločil, ker je bilo zame veliko presenečenje, ko sem izvedel, da sedanja županja na teh volitvah nima nobenega protikandidata. Rekel sem si, če je tako, da si nihče ne upa kandidirati proti njej, bom kandidiral jaz, saj bi v nasprotnem mislila, da dela vse prav in idealno, ali kot se je izrazil nek Črnjan: »Nje ne more premagati niti sveti Peter, zakaj bi se sploh kdo trudil.« Jaz imam nekoliko drugačen pogled na te stvari, prav tako pa tudi drugačno vizijo za kraj. Predvsem bi rad, da bi Črna na Koroškem ostala vas z vsemi značilnostmi prijetne vasi, kamor spadajo tudi vse okoliške kmetije, ki delajo okolico lepo in zanimivo. Prepričan sem, da imam za to vse potrebne izkušnje in znanje, ki sem si ga tekom let pridobival na različnih odgovornih delovnih mestih, ki jih ni bilo malo. Županja je naredila za Črno veliko. Ko sem prihajal v svoj domači kraj, sem bil sprva navdušen, da se neprestano nekaj dogaja, ko pa sem to analiziral, sem ugotovil, da ni neke načrtne vizije in da se prevelik poudarek daje na primer nogometnemu igrišču, preostali vidiki razvoja kraja pa so bolj drugotnega pomena.
Kako to, da kandidirate pod okriljem kar dveh strank?
Odgovor na drugi del vprašanja je zelo preprost. Pod okrilje me je vzela stranka NSi, za kar sem ji zelo hvaležen. Vodstvo stranke ni pogojevalo mojega kandidiranja za župana s tem, da sem njen aktivni član, ampak sem lahko njen simpatizer. Prav tako članstvo ni bilo pogoj, da me postavijo kot prvega na svoji listi za občinskega svetnika. Pozneje me je v dogovoru z NSi podprla še stranka SDS pa tudi Pidži s svojo zaščitno znamko Kralj Matjaž, ki bi jo bilo treba čim bolj promovirati, saj bi s tem Črna veliko pridobila.
Dolga leta ste živeli in delali v Ljubljani. Mislite, da lahko dobre prakse velikega mesta preslikate tudi na Črno?
Ne, to ni mogoče, ravno nasprotno. Želel bi poskrbeti, da Črna ostane prijetna vas, s prednostmi, ki jih nudi življenje na podeželju v primerjavi z velikimi mesti. To je predvsem pristen stik s sokrajani, kjer se vsi med sabo poznajo in sodelujejo za dobrobit kraja ter ne nazadnje živijo v večjem sozvočju z naravo.Tega v mestu ne najdeš.
Kaj bi bila vaša prioriteta, če vam uspe izboriti si mesto župana?
Črna je najbolj oddaljen kraj na Koroškem s slabimi prometnimi povezavami z drugimi deli Slovenije in v bližnji prihodnosti ne vidim možnosti za večje spremembe. Zato razmišljam, da bi bilo treba ljudi privabiti k nam, in sicer s ponudbo tega, kar nam kraj in okolica v izobilju nudita. V to vsekakor spada turizem. Menim, da bi bilo mogoče na tem področju najti perspektivo za ljudi, ki želijo v Črni ne samo bivati in od tu odhajati v druge kraje na delo, temveč tudi najti priložnost za eksistenco in s tem za oživitev kraja. V tem okviru bi bilo smiselno poskrbeti še za bolj urejen in predvsem enoten videz kraja.
Praktično vsak program kandidata za župana v Sloveniji trenutno vsebuje učinkovito črpanje evropskih sredstev, med njimi tudi vaš. Se vam zdi, da dosedanja občinska uprava ni dosledno izkoriščala evropskega proračuna?
Pri črpanju evropskih sredstev je bila županja dokaj uspešna, vendar so vedno možnosti za izboljšave. Črpanje evropskih sredstev je lahko zares uspešno šele takrat, kadar je izoblikovana jasna vizija razvoja kraja. Sam pri tem vidim še veliko neizkoriščenih priložnosti.
Ne samo institucije, kot je NLB, tudi prebivalci se selijo iz tako majhnih krajev, kot je Črna na Koroškem. Kaj lahko storite na področju odseljevanja prebivalstva?
To ni enostavno vprašanje. Sicer sem se jaz pripravljen vrniti iz glavnega mesta v domači kraj, čeprav si večina, predvsem mladih, želi najbrž ravno obratno. Menim, da bo v bližnji prihodnosti vse več Slovencev želelo živeti v manjših krajih. Gre predvsem za večjo kakovost življenja, večjo povezanost z naravo in ne nazadnje tudi večjo varnost. V kraju je treba narediti razmislek, kakšne so njegove komparativne prednosti in slabosti. Občutek imam, da se v Črni to ni naredilo in da predstavlja kraj v veliki meri neke vrste »spalno naselje«, iz katerega se ljudje vozijo v druge kraje na delo. Postavlja se vprašanje, katere dejavnosti so tiste, ki bi omogočile ljudem tu najti ali ustvariti delo ter jim s tem zagotoviti eksistenco. Enoznačnega odgovora nimam, menim pa, da bi ga lahko s posluhom za potrebe krajanov poiskali in spodbujali razvoj takšnih dejavnosti. Denimo športni turizem, v okviru tega tudi širitev smučišča in nastanitev, da sem nekoliko bolj konkreten, vzpodbujanje kmečkega turizma, živinoreje, lesarstva in podobno.
Zanimiva točka vašega programa je gradnja doma za starostnike. Črnjanski proračun obsežnejših gradenj ne dopušča, računate na pomoč države?
Pri tem je več možnosti. Ena je ta, druga je privatni investitor, tretja pa so evropska sredstva, seveda če bo v to vključena še dodana vrednost. O tem več takrat, ko oziroma če bom izvoljen za župana. V stranki NSi imajo namreč izjemne strokovnjake za črpanje evropskih sredstev.
Trenutno je turizem v Črni na Koroškem, tako kot tudi drugod po regiji, na neki mrtvi točki. Turistov je premalo, da bi lahko razni turistični ponudniki in drugi gospodarski subjekti od tega živeli. Kje vidite potencial, da se turizem razvije v panogo, ki bo ljudem omogočala zaposlitve in preživetje?
Tu je veliko možnosti, in kot sem zapisal v programu, je treba zadevo gledati širše, regijsko. Vsak kraj na Koroškem zase ne pomeni nič, vsi skupaj povezani, to pa je druga zgodba.
Pereča problematika Zgornje Mežiške doline je onesnaženost s svincem in ob tem neposlušnost države o nujnosti hitre sanacije. Kako bi se vi spopadli s to problematiko? Kako gledate na onesnaževalce?
Gre za določena protislovja. Omenil bi samo dve: kako lahko kdo računa in prosi za dodatna sredstva z naslova onesnaževanja kraja in okolice, na drugi strani pa tudi z naslova turizma? Tu nekaj ne gre skupaj, ali po koroško: »Tu nekaj ne štima.« Mogoče je eno ali drugo. Vse skupaj je zelo težko, oziroma je mogoče le pod ustreznimi posegi.
Kako nagovarjate Črnjanke in Črnjane, da glasujejo za vas?
Če na kratko povzamem vsebino svojega programa, bi najprej poskrbel za transparentno poslovanje in odločanje v občini. Vse, kar se dogovarja in sklene na seji občinskega sveta, mora biti dostopno vsakemu prebivalcu kraja, če je za to zainteresiran. Ustanovil bi projektno pisarno za tiste, ki so bolj vešči elektronskih aplikacij, pa spletno stran, kjer bi krajani lahko posredovali svoje predloge, ideje in zamisli za izboljšanje delovanja kraja ter morebitne kritike glede vodenja občine. Pri infrastrukturi, bivanju in trajnostnem razvoju kraja bi dal poudarek na bolj urejeno podobo kraja, javnih zgradb in urejenost okolice. Še vedno se v centru Črne najdejo objekti, ki so slabo vzdrževani ali celo zapuščeni, kar kvari podobo celega kraja.
Lahko izpostavite še kakšno drugo točko programa?
Prizadeval bi si za bolj učinkovito ureditev ravnanja s komunalnimi odpadki v kraju in regiji, kjer bo potrebna le ena posoda za smeti. Črpal bi sredstva za vse vrste dejavnosti iz evropskih skladov. V kraj bi privabil vsaj še eno konkurenčno trgovino z živili ter banko, ki bo krajanom nudila dobre pogoje za varčevanje in posojila. Še bolj bi spodbujal razvoj malega gospodarstva in podjetništva. Prizadeval bi si za izgradnjo doma za starejše občane. Uredil bi muzej za starodobna vozila. Obnovil bi najstarejšo hišo v Črni in v njo prestavil etnografski muzej. Pomembni se mi zdita tudi celovita regijska ureditev in povezava pohodnih in kolesarskih poti po dolini. Postavil bi polnilec za električna vozila in kolesa. Uvedel bi neprekinjeno oziroma celodnevno povezavo po dolini, po možnosti z električnim mini busom. Tako bi Črno bolj povezali s preostalo Koroško in tudi s sosednjo Avstrijo. Uvedel bi promocijo lokalno pridelane hrane in omogočil pomoč pri samooskrbi, vključno s spodbujanjem prodaje domačih izdelkov na tržnici v kraju in po celi dolini. Lotil bi se celostne strategije na področju turizma v kraju in v regiji. Na tem področju ima Črna, kot sem že prej omenil, velike, še neizkoriščene potenciale. Spodbujal bi programe za otroke, mlade in starejše občane s poudarkom na izobraževanju, kulturi, športu in zabavi. Tu ne moremo mimo le enkrat do dvakrat tedensko za nekaj ur odprte knjižnice, kar se mi zdi premalo za spodbujanje bralne kulture.
