V Celovcu podelili Kugyjevo nagrado Janezu Stergarju

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ena od osrednjih manjšinskih organizacij na avstrijskem Koroškem, je sinoči v Celovcu podelila 12. Kugyjevo nagrado, ki je namenjena tistim posameznikom, ki prispevajo k sožitju, strpnosti in razumevanju med obema narodoma oziroma še širše, to je v prostoru Alpe-Jadran. Letošnji nagrajenec je profesor Janez Stergar, velik prijatelj Koroške in Korošcev, sicer pa štiri desetletja strokovni svetnik in raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Podelitev je bila v prostorih slovenske zvezne gimnazije v Celovcu, ki ima že dve desetletji Kugyjev razred, kjer se učenci sporazumevajo v štirih jezikih, in ta gimnazija na svoj način širi tradicijo Juliusa Kugyja, tega velikega vsestranskega moža, ki je bil velik spodbujevalec prijateljstva med narodi, živečih na območju današnje Slovenije, Italije in Avstrije.

Zgodovinar Janez Stergar je v svojem strokovnem področju zapisal predvsem z novejšo zgodovino koroških Slovencev (procesi raznarodovanja, sodelovanje z matičnim narodom, organizacije in biografije – mdr. Angela Piskernik, Joško Tischler, Valentin Inzko), slovensko-avstrijske odnose, mladinsko gibanje (Oris zgodovine Počitniške zveze Slovenije, 1978) in zgodovino proučevanj manjšin v Sloveniji (Sedem desetletij ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, 1995; Seven decades of the Institute for Ethnic Studies = Les sept décennies …, 1995). Je avtor kulturno-zgodovinskega vodnika Štiri poti med koroške Slovence (1994) ter sourednik in soavtor zbornikov Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes (1984 in 1985) ter Kärnten und Slowenien – »Dickicht und Pfade« (2005). Bil je soavtor ter urednik za zamejstvo pri Enciklopediji Slovenije (16 zvezkov, 1987-2002) in urednik za zgodovino Velikega splošnega leksikona (8 zvezkov, 1997-98). Več deset člankov je napisal še za druge slovenske in avstrijske enciklopedične publikacije. Različne zadolžitve je imel v uredništvu inštitutske revije Razprave in gradivo – Treatises and Documents in bil urednik knjižne zbirke INV Etničnost – Ethnicity. In še bi lahko naštevali, predvsem pa je širši javnosti znan kot deloven in neutrudni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in tisti znani obraz, ki je prisoten na najrazličnejših dogodkih na avstrijskem Koroškem. Sedaj je že pet let upokojenec, letos pa si bo pripisal še okroglih sedemdeset let.

O Stergarjevem življenju in delu sta spregovorila predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in dr. Reginald Vospernik, nekdanji ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Sadovnik je dejal, da je profesor Janez Stergar vizionarsko v evropskem duhu zagovarjal skupne prekomejne korake, ko je to še marsikje sprožalo nerazumevanje. In še Vospernik o Janezu Stergarju: »Poklic mu ni bil le poklic, temveč vseskozi tudi poklicanost.«

JP