Geopark Karavanke je glavna vez čezmejnega sodelovanja petih slovenskih in devetih avstrijskih občin ter povezovanja zasebnih ponudnikov turističnih atrakcij na obeh straneh Koroške. Je glavni up in izjemna priložnost, da se v Mežiški dolini ponovno prebudi turistična ponudba v še večjem obsegu, kot smo ji bili priča pred desetletji. Kljub kadrovski podhranjenosti – delovno ekipo Geoparka Karavanke sestavljajo le štirje –imajo začrtano jasno vizijo turističnega razvoja, nedavno podkrepljeno s finančnimi sredstvi, s katerimi načrtujejo obogatitev ponudbe pohodništva, izletništva in kolesarstva ter povezovanje vseh danosti in zanimivosti območja v celoto. Pomembnosti Geoparka Karavanke za regijo na obeh straneh meje se zavedajo vse vključene občine, kot izjemno pomemben akter pri razvoju turizma na južnem Koroškem jih vidi tudi dežela Koroška. O sedanjosti in prihodnosti turističnega potenciala Koroške kot tudi razvoja samega Geoparka Karavanke smo se pogovarjali z direktorjem Geraldom Hartmannom.
Nedavno ste v Pliberku gostili letno konferenco Unescovih geoparkov, kjer so se zbrali številni pomembni evropski turistični akterji. Kaj lahko takšna srečanja prispevajo k samemu Geoparku Karavanke?
Tovrstno srečanje evropskih geoparkov je na območju Koroške letos potekalo prvič. Dogodek smo v veliki meri odprli za javnost, da so lahko naši ljudje, Korošci, pa tudi drugi Avstrijci in Slovenci, spoznali to evropsko zgodbo. Vemo namreč, da še veliko ljudi iz našega okolja ne ve, kaj geopark sploh je. Takšni dogodki prispevajo k prepoznavnosti samega geoparka. Poleg tega je konferenca lepa in atraktivna možnost, da se predstavimo pred celotno Evropo. V enem tednu smo dokazali, da smo mednarodna blagovna znamka, in z mojega vidika nam je kar uspelo, beležili smo lep obisk.
V času konference ste predstavili tudi dva projekta, s katerima ste bili uspešni na razpisu Interreg. Za izvajanje projektov bo Geopark Karavanke v treh letih prejel 4,3 milijona evrov, kar je za to koroško okolje velik denar. Pri projektih gre predvsem za zeleni turizem in turizem v naravi. Je to tip turizma, ki se na Koroškem lahko trži? Ali imamo potenciale tudi kje drugje?
Glede na naravne in geološke danosti regije je to seveda ena dobra možnost, a pri tem se velja vprašati, kaj sploh je zeleni turizem. Če pogledamo celoten evropski turistični trg, lahko zelo veliko krajev in regij trži zeleni turizem. Vprašanje pa je, kako ga tržiti. Ni dovolj, da rečemo, da smo destinacija zelenega turizma, treba je razvijati atraktivne in edinstvene ponudbe ob teh naravnih danostih.
Na čem torej lahko Geopark Karavanke gradi tako imenovani zeleni turizem?
Pohvalimo se lahko z že obstoječo ponudbo, ki je edinstvena v evropskem prostoru. Če omenim samo Podzemlje Pece – denimo vožnjo po rudniških rovih s kanujem ali kolesom. Ko smo na ITB v Berlinu, enem od vodilnih turističnih sejmov, predstavili našo ponudbo, so jo občudovali z odprtimi usti. A mi sami se teh danosti še ne zavedamo najbolje. Obirske kapniške jame so najlepše jame v Avstriji, Flow trail na Peci je izjemno zanimiv in aktiven turizem v naravi. S ponudbo ciljamo na širše ciljne skupine, da privabimo čim več gostov. Ob tem je treba razmišljati tudi o inovativnih rešitvah. Ni dovolj, da ob označenih pohodniških poteh postavimo informativne table, ampak moramo razvijati ponudbe v smislu vodenih tur, ki jih lahko prodajamo na trgu. Sam si predstavljam, da je v celotni zgodbi zelenega turizma treba razvijati ponudbe v smislu iger za vsako starost. Turizem mora biti igra, oddih in ne nekaj suhoparnega.
Vsak izdelek na trgu za uspešno prodajo potrebuje dobro trženje. Se vam zdi, da dovolj vlagate v samo promocijo ponudb?
Trženja ni nikoli dovolj. V tem trenutku še nismo tako daleč, da bi se primarno fokusirali na trženje ponudbe. Še vedno imamo obstoječe naloge, to je združitev in nadgraditev obstoječe ponudbe in razvoj nove. Prihajamo v čas, ko bomo lahko z večjimi finančnimi zmožnostmi in boljšo ponudbo nastopili na trgu. Obstoječo ponudbo seveda ponujamo na trgu in ob tem opazujemo, kaj nam še manjka.
Na avstrijski strani Koroške je število turistov mnogo večje od števila na slovenski strani Koroške. Ima Koroška na obeh straneh meje še rezerv za množični turizem?
Seveda, a ob tem moramo vedeti, da se število turistov veča zaradi globalne krize. Vemo, da nemški trg zaenkrat išče bližje turistične destinacije. Pomembno je, da nadgrajujemo naše standarde in ponudbo v takem smislu, da turiste obdržimo. Število dnevnih gostov se na območju geoparka povečuje, v obdobju naslednjih petih let pa moramo razviti ponudbe v takšni meri, da povečamo nočitve v regiji. Najprej pa potrebujemo jasne skupne ponudbe na celotnem območju, da lahko nastopamo na trgu, šele potem se bodo številke izboljšale tudi na vaši strani.
Geopark Karavanke povezuje 14 avstrijskih in slovenskih občin. Kako ocenjujete to čezmejno sodelovanje?
Mislim, da smo na pravi poti. Če občine ne bi tako dobro sodelovale, nam ne bi uspelo pridobiti teh dveh velikih projektov, kot geopark bi obstajali samo na papirju. Iz dneva v dan imam boljši občutek, da občine res vedo, zakaj so vključene v geopark.
Kakšen je porast števila turistov na območju geoparka?
Največji porast opažamo pri številu dnevnih turistov, povečati moramo še turistične nočitve. Obstoječe mikrolokacije in izletniške točke so lepo obiskane in to ponudbo moramo združiti v širše produkte, kar lahko poveča samo bivanje v regiji.
Lahko predstavite konkretne številke?
Poglejmo osredotočeno območje geoparka, ki je Peca. Osredotočeno območje je zato, ker je prav v sredini območja geoparka, je čezmejna gora, in tam imamo največjo koncentracijo izletniških točk. Peco letno obišče prek 100 tisoč obiskovalcev, pred tremi ali štirimi leti pa se je število obiskovalcev gibalo okoli 70 tisoč. To je odraz aktivne ekipe in interesa zasebnikov po turističnem razvoju.
Peca je trenutno v rokah zasebnika. Kako sodelujete s Franzem Skukom in preostalimi zasebnimi turističnimi ponudniki?
Zasebniki predstavljajo ključne ponudbe Geoparka Karavanke. S Franzem Skukom sodelujeva na dnevni bazi, ima dobro vizijo in vidi, kaj vse je mogoče na tem celotnem območju geoparka razvijati. Pred Skukom smo imeli to slabost, da ključni ponudniki niso znali pogledati prek svojih meja. Tudi Suzana Štrucl, direktorica Podzemlja Pece, ki je tudi pobudnica vzpostavitve geoparka, vidi težišče v razvoju celotnega območja, in tudi z njo razvijamo širšo ponudbo, ne samo v rovih Podzemlja Pece.
Cilji geoparka so različni: izobraževanje, turizem, čezmejno povezovanje, ohranjanje kulturne in naravne dediščine … Na katerem področju bi lahko rekli, da ste najbolj uspešni?
Lahko rečem, da na področju čezmejnega sodelovanja. Uspelo nam je pridobiti sredstva za financiranje dveh čezmejnih projektov, kar je velik uspeh. Sedaj imamo v rokah instrumente za razvoj čezmejnega sodelovanja in turizma. To še ne pomeni, da smo uspešni glede turističnih kazalnikov, najprej je treba projekte uspešno izpeljati.
Jon Petek
