Državni svet, drugi dom parlamenta, včasih interpretiran tudi kot slovenski senat, sestavlja 40 državnih svetnikov iz celotne Slovenije. Lokalne interese 12 koroških občin že drugi mandat zastopa vuzeniški župan Franjo Golob; poleg tega je član komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Čeprav bi številni politiki raje videli ukinitev državnega sveta, ta po Golobovem mnenju postaja vedno bolj upoštevan in spoštovan. Ker svet sestavljajo večinoma predstavniki lokalnih interesov, je ta še edina vez med lokalno in državno politiko, glas županov samih se v Ljubljano ne sliši več.
Župane so izgnali iz parlamenta
Vaš prvi mandat državnega svetnika je mimo, nedavno ste bili izvoljeni v drugega. Kako ocenjujete prejšnji mandat državnega sveta?
O uspešnosti državnega sveta je zelo težko govoriti. Število vloženih vetov in tako ali drugačno nagajanje državnemu zboru ni naš cilj. Skozi celoten prejšnji mandat smo se borili, da bi dosegli četrto branje zakonov – da z vetom ne bi zavrnili celotnega zakona, ampak da bi popravili samo člen ali del zakona, ki je po našem mnenju neustrezen. Žal v prejšnjem mandatu te možnosti nismo imeli. Pomembna je predvsem ocena pomena državnega sveta, ki je zadnja in edina vez med lokalno in državno politiko. Sicer poslanci zastopajo tudi lokalne interese svojega volilnega okraja, vendar so preveč strankarsko zavezani in morajo pri sprejemanju zakonov upoštevati strankarsko disciplino.
Na Koroškem smo večkrat priča situaciji, pri kateri državni organi koroškim županom preprosto ne odgovarjajo na vprašanja, pobude, želje. Kot župan Vuzenice zelo dobro poznate situacijo. Bi po vašem mnenju morali župani imeti večji vpliv pri odločanju na državni ravni?
Vsekakor. Sam sem mnenja, da so župane iz parlamenta izgnali. Ko je bil lahko župan hkrati poslanec, je bila zgodba povsem drugačna – lokalne skupnosti so bile slišane. Zdaj temu ni tako, je pa seveda odvisno tudi od tega, kdo sestavlja vlado. Trenutno vodilna SMC nima niti enega župana, kar se kaže v odnosu do občin. Župani se nikdar nismo in se tudi v prihodnje ne bomo borili za svoje plače, borimo se za boljši jutri občanov oziroma državljanov. Marsikdaj je vlada neodzivna tudi na pobude Sveta Koroške regije, ki bi naj imel velik vpliv in težo. S takšnimi težavami se srečuje večina slovenskih občin, razen redkih izjem, kot je denimo Ljubljana. Spomnimo se, da je v lanskem letu Miro Cerar Ljubljani iz rokava stresel 300 milijonov evrov, naše občine pa niti po zakonsko določeni plati ne prejemajo zadostnih finančnih sredstev.
Kako pogosto so se v vašem prvem mandatu odpirale koroške teme?
Najbolj obravnavana tema je bila seveda 3. razvojna os. Leta 2014 smo redno sejo državnega sveta imeli tudi na Koroškem, v dvorcu Bukovje v Dravogradu. To pa zato, da so tudi preostali predstavniki državnega sveta izkusili, kakšna je pot od Ljubljane do Dravograda in obratno.
»Malokateri državni politik razume potrebe lokalnih skupnosti.«
Državni svet ima pestro izbiro orožja, s katerim lahko brani državo in državljane pred interesi določene politične skupine. Se v praksi uporabljajo vsi vzvodi državnega sveta? Kakšna je njegova dejanska moč?
Cilj državnega sveta ni za vsako ceno ustaviti sprejemanja zakonov, ampak predvsem opozoriti na napake. Ko gre za politična vprašanja, so politični interesi strank preveč močni in našega mnenja ne upoštevajo, ko pa gre za konkretne, strokovne stvari, pa vidimo, da je znotraj državnega sveta tudi stroka, ki jo državni zbor upošteva. Vidimo, da državni svet premore strokovnjake z vseh področij, medtem ko je v državnem zboru večinoma samo visoka politika.
Ali glas državnih svetnikov pridobiva na vplivu? Ali postajate vedno manj upoštevani in poslušani s strani državnega zbora?
V zadnjih dveh letih so začeli tudi vlada in ministrstva upoštevati pomen sveta. V prvih letih mojega mandata so na seje prihajali nepomembni predstavniki ministrstev, včasih nas je z obiskom počastil kakšen sekretar. Zdaj pa na seje komisij prihajajo že sami ministri. Uvideli so, da je pomen državnega sveta na strokovni ravni zelo utemeljen in so ga začeli sprejemati s spoštovanjem. Zgodilo se je že, da smo po pogovoru in obljubah s strani ministrov kakšen veto tudi umaknili.
Polemika o ukinitvi državnega sveta je tema, ki nikoli ne zamre dokončno. Pred leti smo bili priča vroči razpravi o ukinitvi, državni svet je bil takrat na precej tankem ledu. Zakaj bi bila po vašem mnenju ukinitev slaba za državo?
Kot sem že omenil, je državni svet edina vez med lokalno in državno politiko. V drugih državah vidimo, da je drugi dom parlamenta, senat, zelo upoštevan, Slovenija v tem ni unikum. Razen tistih poslancev, ki so nekoč županovali, malokateri državni politik razume potrebe lokalnih skupnosti.
Da lahko regija vzpostavlja konkreten dialog z državnimi institucijami, mora verjetno zagotoviti složnost znotraj regije. Kako ocenjujete sodelovanje koroških občin in županov, ko gre za skupna regijska vprašanja?
Ko pridejo ministri ali državni funkcionarji na Koroško, so k obisku vabljeni samo tisti župani, ki so iz njihove politične opcije. Naj spomnim na zadnji obisk ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki je bil na takšnem nivoju. Čeprav koroška politika trdi, da smo si glede 3. razvojne osi enotni, temu očitno ni tako. Zelo spoštujem Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os in njihove aktivnosti, ampak ne morem mimo dejstva, da na Gašperšičev obisk nisem bil povabljen niti kot župan Vuzenice niti kot predstavnik Koroške v državnem svetu.
Razvoj turizma je tek na dolge proge
Če se ob tem dotakneva še prometne infrastrukturne podhranjenosti Koroške – koroško gospodarstvo se nekako drži in razvija, z večjimi težavami se zaradi cest srečuje koroški turizem. Je to v Dravski dolini opazno?
Dravska dolina sicer ima potenciale in možnosti za turizem, prevladuje predvsem zimski turizem, ki pa je odvisen od narave in snežnih razmer. V preteklosti smo se že poskušali povezati s projekti, kot je bil Drava kot priložnost. Tudi plan za izgradnjo kolesarskih poti ob Dravi je že začrtan. Največji problem Zgornje Dravske doline so ta trenutek nočitvene kapacitete. Razen redkih gostincev dolina nima zadostnega števila postelj za turiste. Razvoj turizma je pač tek na dolge proge. Ko začneš pripravljati turistično destinacijo, ne moreš pričakovati, da boš takoj privabil trume gostov. To je dolgoročna naložba, s tem umeščanjem kolesarskih poti pa mislim, da bomo v prihodnjih letih lahko priča razvoju turizma v dolini.
Namen projekta Drava kot priložnost je torej razvoj turizma ob Dravi. Nekateri župani v Dravski dolini so mnenja, da Drava ne more turistično zaživeti, dokler ne bo spremenjena uredba o plovnosti. Ste tudi vi podobnega mnenja?
To je največji problem trženja Drave kot turistične destinacije. S splavarjenjem, ki privabi številne obiskovalce na Dravo, sicer živi turizem. A zaradi slovenske birokracije, ki enostavno ne razume pomembnosti projekta Drava kot priložnost, se po Dravi ne moremo voziti nizi z majhnimi čolni, ki so lahko turistično še tako zanimivi. Vemo, da je na nekaterih delih Drave to možno, denimo v Mariboru ali na Ptuju, v Zgornji Dravski dolini to pač ne gre.
Jon Petek
