Vedno več mladih svojo zaposlitev išče v tujini, kjer so možnosti in pogoji zaposlitve boljši kot v Sloveniji. Nekaj pa je takih, ki v tujini pridobivajo znanja in izkušnje, ter se vrnejo nazaj domov. Pogovarjali smo se z mladim ambicioznim magistrom zgodovine Andražem Koželnikom, ki je v evropskem parlamentu nabiral izkušnje, kakršnih mu Slovenija ne more ponuditi.
Iskanje prve zaposlitve je vedno zahtevno; delodajalci velikokrat iščejo ljudi z delovnimi izkušnjami in določenimi leti delovne dobe, a mlad človek, svež s fakultete z diplomsko ali magistrsko nalogo v rokah delodajalcu poleg znanja ne more ponuditi še pestrega nabora dolgoletnih izkušenj. Iskanje prve zaposlitve za izobražen kader je na Koroškem še težje kot drugod po Sloveniji, večina mladih po končani izobrazbi ostane kar v Ljubljani, Mariboru ali kakšnem drugem večjem slovenskem mestu. Sicer je na Koroškem kar nekaj priložnosti za točno določene kadre, kot so metalurgi, strojniki, farmacevti in podobno, možnosti pa se hitro zaključijo pri družboslovcih.
Kaj lahko mladi prinesejo iz tujine?
Počasen razvoj regije in prometna odrezanost od drugih slovenskih krajev sili mlade Korošce, da iščejo zaposlitve v drugih slovenskih krajih ali tujini. Izobraženim mladim lahko tujina enostavno ponudi več: višje plače so že v Avstriji, streljaj čez mejo, pa tudi izkušnje in nova znanja. Nekateri v tem vidijo priložnost in jo zagrabijo, nekateri znanja, pridobljena v tujini, celo prinašajo nazaj domov. Tako je storil Korošec Andraž Koželnik.
Andraž Koželnik je magister zgodovine, v prostem času tudi predsednik športnega društva v svoji občini, Podvelki. Nova znanja in izkušnje je pridobival kot stažist v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc. Evropska unija namreč perspektivnim mladim ljudem ponuja, da izkusijo, kakšno je življenje v hramu evropske demokracije. Tam delovni dan poteka nekoliko drugače, kot denimo pri povprečnem zaposlenem v slovenski javni upravi. Tam osemurni delavnik ne obstaja. »Presenečen sem bil, kako aktivni so zaposleni v evropskem parlamentu. Javnost je pač mnenja, da se tam nič ne dela, da se samo sedi in prejema dobre plače. To sploh ne drži. Dejansko si v službi od jutra do večera, sprejeti in spopasti se moraš z vsemi izzivi. Kot stažist ni bilo ure v parlamentu, da ne bi delal. Včasih tudi do pol enajstih zvečer, a naslednji delovni dan se je zopet začel zgodaj zjutraj,« svojo izkušnjo v evropskem parlamentu opisuje Andraž Koželnik in dodaja, da je to odlična izkušnja, ki nudi edinstveno znanje in izkušnje, kakšnih Slovenija mladim na žalost ne more ponuditi.
Na Koroškem bi morali vzpodbujati mlade, da bi v tujini nabirali izkušnje
A mladi se po mnenju Koželnika premalo zanimajo za pridobivanje tovrstnih izkušenj: »Sam se opazil, da med mladimi ni velikega interesa za stažiranje ali pripravništvo v evropskem parlamentu, čeprav je to izkušnja, ki bi jo po mojem mnenju moral zagrabiti vsak, ki ima možnost.« Razloga v tem ne vidi, lahko pa bi bil strah mladih pred življenjem v tujini, izven varnega zavetja domačega okolja. »Mogoče bi morali na Koroškem vzpodbujati mlade, da bi šli v tujino pridobivati nova znanja in jih pozneje prinašali nazaj v regijo,« razmišlja Koželnik.
Koželnik je ob tem izpostavil tudi pomembnost izgradnje hitre ceste za Koroško: »Če ni infrastrukture, regija ne more normalno funkcionirati. Standardna praksa je, da mladi odhajajo v tujino, hitra cesta bi seveda prinesla nove možnosti, a problem je tudi v nizkih plačah.« Za primerjavo: povprečna plača v letu 2016 je na Ravnah na Koroškem znašala 1627,13 evra bruto, medtem pa je zaposleni v Ljubljani prejel kar 200 evrov več, to je 1828,60 evra bruto, kar je eden izmed glavnih razlogov, da mora vedno več ambicioznih ljudi enostavno zapustiti Koroško in svojo prihodnost graditi drugje.
Andraž pogovor zaključi z mislijo, da lahko z znanji, ki jih mlad človek pridobi v tujini, sploh pa na takšnem delovnem mestu, kot je evropski parlament, veliko pripomore k razvoju lokalnega in državnega okolja. Vemo, da v Sloveniji še nismo na takšnem nivoju, kot severnejše evropske države in, da Koroška na marsikaterem področju zaostaja za ostalimi slovenskimi regijami; s takšno mlado ambicioznostjo, zagnanostjo, izkušnjami in znanjem bi lahko Koroško in Slovenijo zarisali v zemljevid Evrope.
JP
