V Železni Kapli je še vedno alarm za splošno nevarnost, prebivalci se bojijo novih zemeljskih plazov. Stanje je še zelo daleč od normalnega, brez elektrike je okoli 300 gospodinjstev. O vremenski katastrofi smo se pogovarjali s podžupanom Železne Kaple Gabrielom Hribarjem.
V nevarnosti je eksistenca kmetov
Več deset zemeljskih plazov, med 30 in 40 hektarov podrtih gozdov. Okoli 1000 kubikov lesa je uničenega. Odkrite so strehe stanovanjskih hiš in hlevov, uničenih je več cest. A to je le površinsko orisano stanje Železne Kaple po katastrofi. »To, kar vidimo v medijih, ni niti desetina katastrofe, ki jo moramo sanirati,« je za portal e-Koroška dejal podžupan Železne Kaple Gabriel Hribar.
V Železni Kapli je še vedno alarm za splošno nevarnost. Vreme je še vedno slabo, deževno, tamkajšnji prebivalci pa v strahu pričakujejo, kako jim bo narava še bolj otežila katastrofo minulega tedna. »Zemeljski plazovi so lahko še velika težava. Korenine dreves so izruvane, zemlja v gozdovih in na bregovih je zrahljana, ves dež in sneg se zatekata v zemljo, kar jo dela zelo labilno,« je zaskrbljen Hribar. V nevarnosti pa je tudi preživetje kmetov, saj jim je ujma izruvala celotne gozdove.
Občinski proračun premajhen za sanacijo posledic
Še vedno je okoli 300 gospodinjstev brez elektrike, že šesti dan zapored. Še več bi jih bilo, če jim na kritične točke ne bi uspelo pripeljati tovornjakov z agregati. To jih zaenkrat rešuje. Trudijo se vzpostaviti električno omrežje v normalno stanje, a to bo še trajalo, pravi Hribar. Tudi na slovenski strani, v višje ležečih predelih, so še vedno gospodinjstva brez elektrike.
Včeraj so na seji občinskega sveta Železne Kaple sprejeli prvi paket pomoči v višini 100 tisoč evrov. Ocene finančne vrednosti škode, ki jo je povzročilo neurje, še nimajo. »To je bolj na slepo,« pravi Hribar in dodaja, da so sredstva namenjena »hitri ureditvi kritičnih razmer, da ne bo prišlo do še večje škode. Sama sanacija pa bo brez dvoma trajala več let, kar je za občino hud problem, ker nima dovolj sredstev. Dežela in država bosta pomagali pri sanaciji, vendar vemo, da približno četrtina financiranja ostane na plečih občine. Že pri manjših stroških je delo relativno težko, kaj bo šele pri tej sanaciji.«
JP
