Občina Ravne na Koroškem je ponovno prejela certifikat Mladim prijazna občina, ki ga vsako leto podeljuje Inštitut za mladinsko politiko. Certifikat za občino pomeni priznanje, da ima posluh za želje in interese mladih občanov. Kot pravi ravenski podžupan Aljaž Verhovnik, si mladi sami ustvarjajo okolje, v katerem živijo, in s tem kreirajo lastno prihodnost, izpostavlja pa preveliko mero apatičnosti med mladimi pri sodelovanju v organizacijah.
Veliko mladih se nahaja na pomembnih položajih v občinskih strukturah
Minuli teden je Občina Ravne na Koroškem ponovno prejela certifikat Mladim prijazna občina za obdobje 2017–2021. Certifikat podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, v imenu ravenske občine pa ga je na slavnostni podelitvi, ki je v Mestnem muzeju Ljubljana potekala v četrtek, 30. novembra, prejel podžupan Občine Ravne na Koroškem Aljaž Verhovnik. »Certifikat je brez dvoma potrditev, da ima naša občina posluh za mlade in da želi v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarjati pogoje, da bi mladi ostajali na Koroškem. Vemo, da živimo na bolj degradiranem območju, kar se tiče nudenja pogojev mladim, ampak se mi zdi, da kot občina ponudimo kar nekaj možnosti, seveda v okviru naših zmožnosti,« je za spletni portal e-Koroška nagrado komentiral podžupan Verhovnik.
Za pridobitev certifikata, ki ga Inštitut za mladinsko politiko podeljuje že šesto leto zapored, mora občina predložiti dokazila, da za mlade dejansko nekaj postori Ravenska občina je do mladih poslušna; občinski svet je, denimo, sprejel strategijo za mlade, ki jo je predlagal Mladinski svet pod vodstvom Verhovnika, prav tako so sprejeli tudi odlok o mladini. Na Ravnah so mladinske organizacije precej aktivne, poleg Mladinskega sveta, ki se bori za status mladih, pomembno vlogo igra tudi Klub koroških študentov, ki ga sestavljajo dijaki in študentje s celotne regije, KMKC Kompleks in drugi. Tudi v preostalih občinskih strukturah mladi zasedajo vodilne položaje; denimo direktor ravenskega Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Aleš Logar šteje dobrih 30 let, podžupan Verhovnik pa komaj 27.
Problem nastane, ko mladi nimajo vizije
Vendar Verhovnik izpostavlja problem, s katerim se ne srečuje samo ravenska občina, ampak celotna družba – mladi se premalo vključujejo v organizirane mladinske strukture, da bi se borili za izboljšanje svojega položaja. »Biti aktiven državljan med mladimi ni več moderno,« pravi Verhovnik. »Certifikat, nagrada oziroma dejansko stanje mladih v občini je kazalnik aktivnih posameznikov, ki pač tvorimo neko skupnost,« dodaja. Tu in tam se posamezniki le vključujejo v organizacije, ni pa množičnega zanimanja za sodelovanje. »To je neko splošno družbeno stanje, za katerega pač verjamem, da ga bomo z vztrajnostjo tudi premagali,« pravi Verhovnik.
Na mladih svet stoji, pravi star pregovor, vendar večina mladih noče nositi te odgovornosti. Da je občina prijazna do mladih, so zaslužni prav mladi sami, saj občina brez pobud občanov ne more vedeti, kaj je v njihovem interesu. »Če mladi predlagajo neko stvar, se vedno najde kakšna rešitev, in to se tudi realizira. Ljudje morajo povedati, kaj hočejo, da se temu lahko sledi. Mladi se morajo aktivirati in povedati, kaj želijo, da bodo dosegli svoje usmeritve,« pravi Verhovnik in dodaja, da problem nastane, ko mladi nimajo vizije in začrtane smeri, v katero bi radi šli.
JP
