Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koroška, je ob svoji 50-letnici delovanja v dvorcu Bukovje v Dravogradu organizirala razvojno konferenco z naslovom Pametne rešitve za izzive regije. Na konferenci so sodelovali številni gospodarstveniki in politiki, ki so na štirih različnih delovnih omizjih skupaj razmišljali o prihodnosti in razvoju Koroške regije.
Koroška 2.0
Preden so predstavniki gospodarstva, politiki in podjetniki sedli za skupna omizja, so zbrane ob priložnosti 50. obletnice GZS, Območne zbornice Koroška, nagovorili predsednica Območne zbornice Koroška Mojca Kert, županja občine Dravograd Marijana Cigala, župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup. Slednji je dejal, da je »Koroška 2.0 ali Koroška 2025 izziv, ki si ga moramo postaviti sami. Nihče nam ne bo pomagal, to je naša naloga. Leta 2024, ko se bo prihodnji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije po štiripasovnici pripeljal na Koroško, bomo lahko pokazali realizirane cilje, ki smo si jih zadali. Glede na trmo in vztrajnost Korošcev pa verjamem, da nam bo uspelo.«
Vsebinski del je bil razdeljen na štiri omizja, člani vsakega omizja so razpravljali o različnih temah in iskali rešitve za izzive. Mojca Kert je vodila omizje na temo krožnega gospodarstva, razmišljanje za omizju digitalizacija za razvoj pametnih skupnosti je potekalo pod vodstvom Domena Ocepka, omizje o novih pristopih v izobraževanju in priložnostih mladih pa sta vodila Andreja Sever in Aljaž Verhovnik.
Širše povezovanje v eno celoto
Seveda vsi zbrani niso mogli mimo enega najbolj perečih tem koroške problematike – 3. razvojne osi. Na govorniškem odru je bila prisotna tudi predstavnica ministrstva za infrastrukturo, direktorica direkcije za kopenski promet Darja Kocjan, govorila pa je o samoumevnem, že neštetokrat povedanem: da Korošci resnično potrebujemo hitro cesto.
Zbrani za omizjih pa so prišli do precej bolj koristnih in konstruktivnih zaključkov, ki lahko ob konkretnemu uresničenju prispevajo k boljšemu razvoju Koroške regije. Razvojno konferenco so tako zaključili s predlogi, ki jih lahko realizirajo skupnosti in organizacije na Koroškem same, brez upanja na oddaljeno državno pomoč, ki na Koroško zelo redko zaide. Vsa štiri omizja pa so povezali v eno veliko celoto – s krožnim gospodarjenjem, digitalizacijo, novimi pristopi v izobraževanju in povezovanju ter vzpodbujanjem med mladimi, tudi čezmejno, in kot je v uvodnem govoru dejal Gorjup – s Koroško trmo lahko regiji uspe.
JP
