V ponedeljek je v Ljubljani potekal sestanek Mladinske iniciative za 3. razvojno os, Sveta koroške regije in Ministrstva za okolje in prostor RS, kjer je beseda tekla o umeščanju trase 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. Pokazale so se nove težave, med njimi tudi razhajanje v stališčih koroških županov in iniciative.
Nova vlada, novi načrti
Generalna direktorica Direktorata za kopenski promet Darja Kocjan je na sestanku pojasnila, da je ministrstvo DARS-u naročilo v izvedbo posebno študijo posodobitve izgradnje odseka 3. razvojne osi na relaciji Slovenj Gradec–Dravograd–Holmec. Študija, ki naj bi bila končana letošnjega decembra, lahko celoten proces umeščanja precej zavleče. Sprejem obstoječega DPN na relaciji Slovenj Gradec–Dravograd, ki je obvisel v zraku po padcu Janševe vlade leta 2013 in se od takrat do danes ni premaknil nikamor, je samo ena izmed možnosti, ki jo študija obravnava.
Stališče Mladinske iniciative za 3. razvojno os je, »da bomo v osrčje Koroške prej pridobili hitro cesto, če bomo vztrajali pri nadaljevanju sprejema ‘zamrznjenega’ DPN na relaciji Slovenj Gradec–Dravograd, medtem, ko je za odsek Dravograd–Holmec takšna študija smiselna«. V izjavi za javnost so dodali, da je iniciativa poudarila stališče, »da je treba vsaj do Dravograda umestiti 4-pasovnico, saj prostor to omogoča. Prav tako so koroške občine z lastnimi sredstvi sofinancirale izdelavo novelacije umeščanja trase 3. razvojne osi na odseku Slovenj Gradec–Holmec, ki ministrstvu omogoča, da lahko pospeši vse postopke za umeščanje trase v prostor«.
Čas bi imel cesto v kratkem času
Koroški je sestanek pokazal nove ovire za izgradnjo hitre ceste, ministrstvu in vladi pa je pokazal, da se Koroška ne more že enkrat zediniti in se v prestolnici pogajati z enotnimi stališči. Župan Mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas je na sestanku izrazil svoje osebno stališče, namreč da se zavzema za ureditev obstoječih cest v okviru koridorja, ob tem pa je Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os pozval, naj se raje zavzema za gradnjo železnice. Ali je Čas izrazil svoja stališča ob pravem času in na pravem kraju, naj vsak presodi sam, dejstvo pa je, da je Koroška Ljubljani ponovno pokazala neenotnost.
Na vprašanje, ali se ne strinja z gradnjo hitre ceste od Slovenj Gradca naprej na Koroško, je Čas dejal, da vprašanje in odgovor na to nista tako enostavna: »Strinjam se in sem močno za to, da dobimo boljše ceste. Ena pot do tega je realna in izvedljiva v kratkem času, druga pa je populistična in ne prinaša rezultatov, prinaša samo dolge postopke in negotovost.« Kot populistično označuje idejo Mladinske iniciative za 3. razvojno os. Sam pa se zavzema za nadgradnjo obstoječih cest. »Gre za takšno modernizacijo cest, ki bo omogočala višje potovalne hitrosti, pretočnost, varnost ter udobnost in pa seveda povezljivost. Tam, kjer je to mogoče, se lahko naredi tudi štiripasovna cesta. Tam, kjer ni mogoče zagotoviti nadgradnje, je treba narediti obvoznice, nove koridorje. Prostorski načrt za novi koridor hitre ceste pa bi trajal najmanj tri leta,« je še dodal Čas.
Verhovnika žalosti, Časova stališča pozna že dlje časa
Koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik je na naše vprašanje, kako komentira stališča slovenjgraškega župana, dejal, da njegovo stališče pozna že dlje časa, ampak so v duhu tega, da bo reprezentacija Koroške v Ljubljani čimbolj enotna, to neenotnost stališč vseskozi zanemarjali. »Ravne so mu pripeljale štiripasovnico na prag njegovega mesta in žalosti nas, da tega ne prepozna.«
Verhovnik spomni tudi na Časove politične korenine, ki segajo v iniciativo za razvoj Koroške in Hanžkovo stranko TRS, ter nasprotovanju te politične opcije izgradnji hitre ceste na Koroško.
Populizem tu, populizem tam
Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os je Čas pozval, naj se zavzema za gradnjo železnice. »Od mladih bi pričakovali, da se zavzemajo za sodobne, trajnostne prometne rešitve po vzoru avstrijskih rešitev.« Čas je za primer izbral severne sosede, kjer je železniški promet dosti bolj razvit kot v Sloveniji, zato so po njegovem mnenju ceste razbremenjene. »Če bi že delali nov koridor po Mislinjski dolini, naj bo to železniški koridor.«
Dodal je, da je vso pobudo pri pogajanjih prevzela Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, in da ob tem manjka beseda županov in njihova politična reprezentativnost, ker Mladinska iniciativa nima politične legitimnosti.
Za Verhovnika pa so ravno diskusije o železniškem koridorju populistične: »Najprej bo treba počakati, da bo tudi med Mariborom, Ljubljano in Koprom sodobna železnica, šele potem je na vrsti Koroška. To je zelo nerealna ideja, to so šele populistične besede.« Verhovnik še razloži, da je eden od razlogov za ustanovitev iniciative to, da župani niso opravili svojega dela, da so bili pri pogajanjih pasivni in neenotni, gospodarstvo pa je bilo pri prizadevanjih za hitro cesto osamljeno. Po njegovem mnenju je bilo angažiranje civilne sfere nujno potrebo za prihod do te točke, kjer je Koroška danes.
Ob vsem tem pa se poraja vprašanje, kako naj država da, če regija še sama ne ve, kaj točno bi rada.
JP
