Kakšna bo reorganizacija centrov za socialno delo, če bodo tudi po reorganizaciji vsi obstoječi centri za socialno delo obstajali? Dejstvo je, da bomo dobili le še eno novo birokratsko nadstrukturo, kajti obstoječi centri naj bi ostali kot nekakšna vstopna točka za vse ljudi, spremenilo se bo samo to, da naj bi bili bolj povezani med seboj, njihovo delovanje naj bi bilo poenoteno, in kar je še cenenih razlag, ki jih s plačevanjem v proračun tudi drago kupujejo. To, da bi takšna reorganizacija prinesla boljšo kakovost storitev za vse uporabnike, kot pojasnjuje ministrica Anja Kopač Mrak, najbrž verjame le malokdo.
Sklad skladov in center centrov
Anja Kopač Mrak je ob nedavnem obisku na Koroškem napovedala, da bo nov sedež območnega centra za socialno delo v Slovenj Gradcu. Na Koroškem ob tej napovedi med občinami ni bilo pretiranega vznemirjenja, kar je zanimivo, saj se sicer ob vsaki podobni delitvi za sedež neke institucije odvija prava mala vojna. Toda v Radljah ob Dravi so ravno te dni že dobili regijski večgeneracijski center, občino Ravne na Koroškem, ki je gospodarsko največja in najbolj pomembna koroška občina, glede regijskih institucij pa precej skromna, pa je ministrica potolažila z obljubo, da bodo dobili enoto za izvajanje zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Karkoli bo ta enota seveda sploh pomenila, saj skoraj ne mine dan, da ne bi vlada ustanovila kakšne nove in čudne institucije. Mimogrede, v Nacionalnem reformnem program 2017–2018 (NRP), ki so ga prejšnji teden obravnavali odbori v parlamentu in ga bo vlada poslala v Bruselj, so vladni uradniki tudi zapisali, da bodo v tem obdobju aktivirali tudi sklad skladov. Torej, center centrov za socialno delo in sklad skladov …?
Predlog reorganizacije slovenskih centrov za socialno delo pa je tak, da ohranja obstoječih 62 centrov za socialno delo, uvaja pa centralno enoto centrov in 16 območnih centrov na regijski ravni. Kljub temu da bo glede odvzema otrok in rejništev odslej to delo namesto centrov za socialno delo prevzelo sodišče, ker ti centri temu očitno niso bili dorasli in so se dogajale velike napake in krivice, se naša vlada odloča še za centre nad obstoječimi centri, za nove ustanove, ki bodo seveda dobile nove direktorje in bodo še dodatno zaposlovale. Ministrica je že napovedala, da ti centri nujno potrebujejo psihologe, klinične psihiatre, pravnike in podobno.
V Slovenj Gradcu so vsi koordinatorji
Če sledimo zapisu Slovenske tiskovne agencije, potem si Slovenj Gradec po besedah ministrice Kopač Mrakove zasluži regijski center za socialno delo predvsem zaradi tega, »ker so tam vsi koordinatorji, ki danes delujejo v regiji«. Kaj je s temi koordinatorji ministrica mislila, ni jasno. Jasno pa je, da je bila ministrica v poldrugem letu zaradi slabega dela Centra za socialno delo Slovenj Gradec, in zaradi direktorja, ki je bil njen strankarski tovariš, v parlamentu deležna kar dveh interpelacij in kupa sodnih odločb, ki kažejo, kaj vse je šlo v primeru koroških dečkov narobe. Oba dečka sta še danes v rejništvu pri neznani družini, stari starši pa se še vedno borijo za »ukradena otroka«, kot se je ta odmeven primer v javnosti tudi poimenoval. Upravna inšpekcija je že lani maja ugotovila nezakonito ravnanje Centra za socialno delo Slovenj Gradec pri obravnavi vloge, ki so jo podali stari starši dečkov za izdajo dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Bivši direktor Jurij Šumečnik, ki je bil politično in kljub nasprotovanju stroke imenovan na mesto direktorja CSD Slovenj Gradec, je po tej odločbi inšpekcije tudi odstopil in dobil službo v državni energetiki. Boris Balant, predsednik sveta CSD Slovenj Gradec, tudi strankarski tovariš Šumečnika in Mrakove, pa je imenovanje Šumečnika (in pozneje razrešitev) tudi izpeljal. Koordiniral.
JP
