Pobudniki slovenskega dneva brez zavržene hrane tudi letos pozivajo k odgovornejšemu odnosu do hrane. Osrednji cilj prizadevanj je spodbujanje sprememb v družbi, ki vodijo do manj odpadne hrane. Skozi ozaveščevalne kampanje, strokovne posvete in izobraževalne vsebine bodo utrjevali gibanje pod krovnim izrazom hranozavest. Gre za enotno poimenovanje za ozaveščen odnos do hrane za manj odpadne hrane in uravnotežen življenjski slog, s praktičnimi pobudami pa želijo javnost spodbuditi, da bi z viri ravnali bolj skrbno in trajnostno.
Podatki o količinah odpadne hrane in dostopu do hrane na globalni ravni kažejo na izrazita neravnovesja: približno petina vse hrane se zavrže, hkrati pa se na stotine milijonov ljudi po svetu sooča z lakoto. Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih – tako globalno kot v Sloveniji. Skoraj 44 % hrane zavržemo doma, prebivalec Slovenije pa v povprečju na leto zavrže kar 79 kilogramov hrane.
Z večjim ozaveščanjem, spremembo odnosa do hrane in sodelovanjem ključnih deležnikov lahko količine odpadne hrane pomembno zmanjšamo. Zato je Vlada RS 24. april na pobudo Lidla Slovenija, programa Ekošola, Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ETRI skupine z Mini tovarno in podjetja TAM-TAM leta 2023 razglasila za slovenski dan brez zavržene hrane ter aktivno pristopila k ozaveščanju o tem globalnem izzivu.
Lidl Slovenija, program Ekošola in Mini tovarna spodbujajo spremembe pri otrocih, družinah, zaposlenih in kupcih
V Lidlu Slovenija, ki kot trgovec predstavlja vmesni člen v verigi preskrbe s hrano, zmanjševanje količin odpadne hrane vidijo kot eno ključnih področij svoje trajnostne strategije. Z različnimi sistemskimi ukrepi zmanjšujejo količine odpadne hrane v trgovini in z ozaveščevalnimi aktivnostmi tudi svoje deležnike spodbujajo k bolj odgovornemu ravnanju s hrano. Njihov strateški trajnostni cilj je, da do leta 2030 količine odpadne hrane glede na izhodiščno leto 2018 zmanjšajo za polovico; po zadnjih razpoložljivih podatkih so jih do zdaj zmanjšali že za 28 %.
»Zmanjševanje količine odpadne hrane v Lidlu Slovenija obravnavamo celostno – od optimizacije naročanja, zniževanja cen izdelkov pred potekom roka trajanja do doniranja presežkov hrane iz več kot 90 % naših trgovin. Pri nas lahko kupci oddajo tudi odpadno jedilno olje, iz katerega se proizvaja biodizel. Ob tem pomembno vlogo vidimo tudi v ozaveščanju, saj verjamemo, da lahko z bolj informiranimi in premišljenimi vsakodnevnimi odločitvami skupaj dosežemo znatne družbene učinke,« je dejala Saša Vidmar, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj v Lidlu Slovenija.
Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane v Lidlu Slovenija pripravljajo tri osrednje aktivnosti. V sodelovanju s programom Ekošola bodo v okviru projekta Hrana ni za tjavendan za učence sodelujočih osnovnih šol izvedli Hranozavestni kviz z Zdravkom Lidlom o odpadni hrani, v skrajšani obliki pa bo na voljo tudi uporabnikom aplikacije Lidl Plus. Prav tako v okviru projekta Hrana ni za tjavendan bo že 11. leto zapored izšla tudi knjižica receptov za jedi iz odpadne hrane Reciklirana kuharija, za katero so letos mladi kuharski mojstri iz 108 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter ustanov s prilagojenim programom pod vodstvom mentorjev ustvarili več kot 230 “recikliranih” receptov; najboljši bodo objavljeni v letošnji knjižici. V sklopu projekta poteka hranozavestni nagradni natečaj, kjer šole merijo količine odpadne hrane in uvajajo ukrepe za njihovo zmanjševanje. To je ena od poti, ki prispeva k skupnemu cilju zmanjševanja količin odpadne hrane skozi celotno prehransko verigo. Slovenski ekovrtci in ekošole se s temi aktivnostmi vključujejo tudi v največjo globalno kampanjo Global Action Days (Dnevi globalne akcije) 2026, ki poteka pod okriljem FEE – Foundation for Environmental Education z naslovom Prehranska varnost in podnebne spremembe. V globalni kampanji sodeluje 117 držav.
V sodelovanju z ETRI skupino in Mini tovarno, ki presežke hrane predeluje v obroke in jih namenja tudi ranljivim skupinam, bo Lidl Slovenija v Ljubljani in na Obali pripravil kulinarična doživetja. Z njimi želijo razbijati predsodke o odpadni hrani in pokazati, da imajo tudi presežki hrane velik potencial, da postanejo okusni obroki. Mini tovarna bo poleg sodelovanja na Lidlovih dogodkih dodatno izvedla projekt Hranozavestna juhca, namenjen podjetjem kot del skrbi za zdravje na delovnem mestu. V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pa bodo v okviru prizadevanj za spodbujanje trajnostnega ravnanja s hrano, zmanjševanja količin odpadkov in krepitve samooskrbe organizirali predavanje Hranozavest v skupnosti – odločitev, da hrane ne mečemo stran, ki bo v sredo, 22. aprila.
Aktivnosti Lidla Slovenija povezuje tudi ozaveščevalna kampanja, ki opominja, da se splača z enostavnimi, vsakdanjimi ukrepi prispevati k zmanjševanju obsega odpadne hrane in da lahko že z majhnimi spremembami navad prav vsak ravna bolj hranozavestno. Ozaveščanje o odpadni hrani bodo podprli tudi pri svojih zaposlenih, ki jih skozi različne aktivnosti v trajnostno skupnost povezujejo prek mednarodne iniciative YOU.
Na MKGP in MOPE pripravljajo dogodke in strokovne posvete ter spodbujajo hranozavestne odločitve
Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je 11. aprila potekal dogodek Brez zavržkov: tržnica brez odpadne hrane, kjer so v sodelovanju z Zadrugo Agraria, organizacijo Visit Koper, slovenskimi chefi in lokalnimi ponudniki prikazali, kako lahko presežki hrane postanejo priložnost za nove, kakovostne jedi.
Že tretje leto zapored, letos 21. aprila, organizirajo tudi strokovni posvet z naslovom Za hrano, za planet – zavrzimo manj, ki bo postregel z dobrimi praksami in inovativnimi rešitvami slovenskih in mednarodnih strokovnjakov za zmanjševanje nastajanja odpadne hrane. V okviru posveta bodo letos predstavili tudi ambasadorja za zmanjševanje količin odpadne hrane, ki bo dodatno spodbujal spremembe vedenja in navad ter krepil zavedanje o pomenu premišljenega ravnanja s hrano – od načrtovanja in nakupovanja do shranjevanja in ustvarjalne uporabe presežkov. Ozaveščanje MKGP bo potekalo tudi prek številnih drugih komunikacijskih kanalov.
»Ob dnevu brez zavržene hrane spodbujamo vse, od gospodinjstev do kmetov, predelovalcev, trgovcev in velikih sistemov oskrbe, kot so v šolstvu, zdravstvu in turizmu, da se skupaj povežemo v prizadevanjih za manj odpadne hrane. Hrana je bila, je in bo glavni vir, ne odpadek. Odpad, ki ga pridelamo s hrano, je skupen okoljski, družbeni in ekonomski izziv sodobnega sveta. Strokovni posvet ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane smo zato letos poimenovali Za hrano, za planet – zavrzimo manj. V ospredju bodo izkušnje 20 strokovnjakov, dobre prakse in rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane. Na dogodku bomo predstavili tudi ambasadorja za zmanjševanje nastajanja odpadne hrane, ki bo kot glasnik gibanja Za hrano, Za planet – zavrzimo manj pomagal še močneje širiti zavedanje, zakaj vsak grižljaj šteje. Prav v teh vsakodnevnih odločitvah je prostor za pomembne spremembe,« je dejala Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) svoja prizadevanja za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane med drugim nadgrajujejo s pobudo Odpadkologija, ki spodbuja preproste, a učinkovite vsakodnevne odločitve za manj odpadne hrane, od premišljenih nakupov do pravilnega ločevanja.
»Z novo evropsko zakonodajo, ki uvaja zavezujoče cilje zmanjševanja količin odpadne hrane do leta 2030, postaja odgovorno ravnanje s hrano še pomembnejše. Slovenija bo morala količine odpadne hrane zmanjšati v vseh fazah – od proizvodnje do gospodinjstev. Na MOPE zato v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE sistematično zbiramo podatke o nastajanju odpadne hrane. Ti kažejo, da odpadna hrana pomeni 24 % bioloških odpadkov, pri čemer ima pomemben delež še užitna hrana. Gospodinjstva v povprečju zavržejo okoli 2,2 kg hrane na teden oziroma 0,65 kg na posameznika, več kot tretjina pa je še vedno primerne za uživanje,« je poudarila generalna direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo mag. Tanja Bolte.
Hranozavestne aktivnosti izvajajo tudi Ekologi brez meja, na ZPMS in v TAM-TAMu
Ekologi brez meja bodo ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane nadaljevali ozaveščevalne aktivnosti o odpadni hrani na svojih komunikacijskih kanalih.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) bo ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane letos v ospredje postavila tri vsakdanje navade, ki so pogosto vzrok za zavržke hrane, to so: ko si na krožnik takoj naložimo preveč, namesto najprej manj, pa potem dodamo, če smo še lačni; ko v restavraciji ne moremo pojesti celotne porcije in jo pustimo, namesto da bi ostanek vzeli domov za naslednji obrok; ko doma skuhamo preveč, pa namesto da bi to uporabili za nov obrok, vržemo stran. Z jasnimi sporočili želi ZPMS spodbuditi premik v razmišljanju – od samoumevnosti k spoštovanju hrane. Pripravili bodo serijo simpatičnih ilustracij za družbena omrežja, ki bodo na vizualno privlačen način spodbujale k spremembi vsakodnevnih navad.
Podjetje TAM-TAM, ki tudi sicer uspešno sodeluje pri družbeno odgovornih iniciativah, bo na svojih plakatnih mestih podprlo kampanjo in poskrbelo, da se bo sporočilo hranozavesti razširilo po vsej Sloveniji.
