Občina Dravograd je z brošuro Celostne prometne strategije predstavila dolgoročne načrte in želje razvoja prometnega sistema v občini. V veliki meri izpostavljajo pomembnost izkoriščanja potencialov kolesarstva, omenja se tudi pomembnost izgradnje hitre ceste.
Razvoj turizma, zdrav način življenja, skrb za okolje
Tako kot Avstrijci tudi Dravograjčani vidijo potencial v dobri, povezani kolesarski infrastrukturi, ki zaradi porasta priljubljenosti kolesarstva iz leta v leto privablja in navdušuje vedno večje število turistov. V Celostni prometni strategiji Občine Dravograd izpostavljajo problematiko nedokončane in slabo vzdrževane kolesarske infrastrukture, čeprav skozi Dravograd poteka znamenita kolesarska pot, ki jo Avstrijci na svojem ozemlju še kako tržijo. Tako imenovana Dravska kolesarska pot, ki poteka od izvira Drave v italijanskem Toblachu, preko Avstrije in Dravograda vse do Ormoža, je na spletni strani http://www.austria.info/ uvrščena med najlepše kolesarske poti ob rekah. Ni treba posebej izpostavljati, da je čez celotno ozemlje Avstrije kolesarska pot odlično urejena, kmalu po vstopu v Slovenijo na Mednarodnem mejnem prehodu Vič pa le-te kar naenkrat zmanjka. Na nekaterih odsekih se še pojavi, lahko pa rečemo, da do Ormoža praktično ni urejene kolesarske poti.
Slovenske železnice so v poletnih mesecih na »koroško progo« dodale dodatne vlake z večjimi kapacitetami za prevoz koles, kar je brez dvoma samo plus za koroški kolesarski turizem, vendar se dolgoročne rešitve skrivajo v izboljšanju kolesarske infrastrukture v celotni regiji. Ob tem pa vseeno ne smemo pozabiti, da se infrastruktura vendarle razvija; nedavno sta občini Slovenj Gradec in Mislinja otvorili novo progo, imenovano »Štrekna«, ki poteka po nekdanji železniški trasi. Želja občin pa je, da bi se kolesarji po »Štrekni« lahko odpeljali od Dravograda pa vse do Velenja.
Urejena kolesarska infrastruktura pa ni namenjena zgolj turistom; je dodana vrednost in prispevek k boljšemu, hitrejšemu razvoju kraja. Izjemnega pomena je vzpodbujanje domačinov, da bi za kratke razdalje po občini uporabljali kolo namesto avtomobilov. Izboljšati želijo torej neaktiven življenjski slog občanov, ki pa na žalost ni problematičen samo na območju Dravograda.
Je tretja razvojna os dvorezen meč?
Na realizacijo projekta tretje razvojne osi se nobena od koroških občin v dolgoročnih razvojnih projektih ne zanaša preveč, saj le-ta še vedno visi nekje med pobožno željo in realnostjo, čeprav so bili v letošnjem letu vidni konkretni premiki. Izpostavljajo, da so za mobilnost pomembni zanesljivost in varnost regionalnih cest ter razbremenitev jedra občine. Kot so zapisali v brošuri, se občani pritožujejo nad hrupom in tresenjem tal ter stavb zaradi prometa. Preko mejnega prehoda Vič se skozi Dravograd dnevno zapelje prek tristo tovornih vozil. Zaenkrat težave blažijo z umirjanjem prometa; pred kratkim so maksimalno hitrost vozil skozi jedro omejili na trideset kilometrov na uro.
Dnevnih migrantov, ki so zaposleni v drugih občinah, je približno enkrat toliko kot pa tistih, ki v občino na delo prihajajo. Hitra cesta bi lahko bistveno prispevala k razvoju kraja in posledično odprla nova delovna mesta za domačine. Na drugi strani pa izpostavljajo problematiko »brain drain«, ki pa bi povzročila, da bi zaradi prometne povezanosti še več občanov iskalo zaposlitve izven občine ali regije. To je teorija za nastanek spalnega naselja, o kateri je razmišljal tudi minister Gašperšič, ko je iskal razloge proti izgradnji tretje razvojne osi.
Celostna prometna strategija Občine Dravograd zajema celotno trajno mobilnost prebivalstva, ne samo področje cest in kolesarstva. Realizacija ukrepov pa zaradi proračunskih rezov, ki jih država izvaja na slovenskimi občinami, ne bo lahka.
JP
