Če bi lahko izbirala, kje živim na avstrijskem Koroškem, bi se zagotovo odločila za Radiše!
Le deset minut vožnje iz centra Celovca (če malo pritisneš v ovinkih…), in že si pod žarečim nebom, pred tabo pa se razprostirajo gorski grebeni z Obrijem v ospredju – v objemu narave, v objemu zgodovine. Podeželska tišina, razgiban višji plato nad Dravo in Vrbskim jezerom; to je prostor, kjer se čas umiri in srce diha – tudi zaradi zahtevnega dela na kmetiji…Kar je te dni izkusila tudi naša Živa… 
________________________________________
Radiše (nemško: Radsberg) je naselje v tržni občini Žrelec (Ebenthal) na Koroškem, v okraju Celovec-dežela. Naselje ima samo okoli 90 prebivalcev.
Naselje leži v vzhodnem delu istoimenske, približno 750 m visoke planote Radiše. Gre za vas, katere mogočna cerkev s farovžem, kostnico in deli farovškega gospodarskega poslopja stoji na dolgo razpotegnjenem stranskem ledeniškem morenskem grebenu ledenika Vrbskega jezera na nadmorski višini okoli 750 m: vem – negeografi niste razumeli skorajda nič… Kar beri dalje…
Zahodno od cerkve se nadaljuje stari del vasi z okoliškimi kmetijami. Radiše v vse smeri obdaja mogočen gozd. Ta je imel v zgodovini velik pomen z dobavo kurjave v Celovec, za steljo pri živinoreji, pozneje pa predvsem kot kapitalska osnova za vlaganja v kmetijstvo.
O Slovencih in slovenščini na Radišah
Na planoti Radiše, na okolih 750 m nadmorske višine in le 10 km JV od Celovca, se mir podeželja prepleta s bogato kulturno zgodovino in je slovenska identiteta še globoko zakoreninjena. Radiše so bile še v začetku 20. stoletja večinsko slovensko govoreče naselje. Danes je župnija Radiše dvojezična. Religiozno središče življenja je župnijska cerkev sv. Lamberta, zgrajena v pozni gotiki, prvič omenjena že leta 1216, s stolpom, ki se steguje visoko nad vasjo.
Kulturno življenje je globoko prepleteno s slovensko tradicijo. Leta 1904 je bil ustanovljeno Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Radišah, v okviru katerega so delovali tamburaški ansambel, gledališče, zborovsko petje, knjižnica in kulturne prireditve – vse v odgovor na takratne pritiske in diskriminacije. Po letu 1929 je društvo oživelo in nosi današnje ime SPD Slovensko prosvetno društvo Radiše. Med 2. svetovno vojno so bile občutno prizadete slovenske kulturne dejavnosti, mnogi Slovenci so bili deportirani; za spomin na žrtve so leta 1996 postavili spomenik kot »opomin za prihodnost«.
Po osvoboditvi je kulturno življenje počasi spet zaživelo; s številnimi gledališkimi predstavami, delovali so zbori, organizirane so bile številne aktivnosti, izšli so tudi zvočni posnetki. Leta 1979 je bil zgrajen Slovenski kulturni dom, ki je postal pravi kulturni hrbtenični steber skupnosti.
Radiše spadajo pod narečno skupino: poljanski govor (poljanščina Celovškega polja), kot prehodno narečje med podjunščino in rožanščino.
Spomenik deportiranim Slovencem
Masovna preganjanja in deportacije Slovencev ter prepoved slovenskega jezika v času nacističnega režima niso pomenile le (začasnega) konca slovenske kulturne dejavnosti, temveč so predstavljale eksistenčno ogroženost Slovencev kot takih – številni domači Slovenci so bili deportirani in prisilno zaposleni, nekateri se niso vrnili. Deportiranim Slovencem s Koroške je bil leta 1996 na Radišah postavljen spomenik kot »spomin na preteklost« in »opomin za prihodnost«. Smo danes že v tej »prihodnosti«, ko bi se morali spominjati in bi nam morali biti dogodki izpred 80ih let v »opomin«?! Mislim, da ja!
________________________________________
Radiše so torej kraj, kjer se zgodovina, jezik in kultura Slovencev na avstrijskem Koroškem ohranjajo – in kjer podeželska tišina odmeva z bogatimi zgodbami, preprosto lepimi in realnimi kot jutranji pogled s planote na večno mogočno Dravo.
