Odprtje razstave Išvan Išt Huzjan: Osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023

V četrtek, 13. februarja 2025, bo v Galeriji Ravne odprtje razstave Išvan Išt Huzjan: Osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023. Dogodek se bo pričel ob 18.uri. Razstavo si boste lahko ogledali do 25.4.2025.

 

Prebivalci Slovenije smo na razdejanje avgustovskih poplav leta 2023, ki so hudo prizadele tri regije, ne glede na vsakdanje razprtije, odgovorili z izjemnim čutom za solidarnost. Še bolj kot različne donacije – od živil in bele tehnike do finančne pomoči – je prav dolga vrsta prostovoljcev, ki jih je bilo na koncu celo treba prositi, naj ne prihajajo več, pokazala, da nam ni vseeno za sočloveka. Združila nas ni zavist, temveč enotnost.

Po letu dni je večina domov že saniranih. Tudi ceste, mostovi in kulturne ustanove počasi dobivajo prenovljene ali popolnoma nove podobe. Zahvale prizadetih, zapisane na improviziranih transparentih ob cestah, počasi bledijo, spomin na solidarnost sodržavljanov in (so)Evropejcev pa se vse bolj staplja z vsakdanjimi opravili in novimi izzivi. V upanju, da bi bil odziv Slovenk in Slovencev ob morebitni naslednji katastrofi enako srčen, in v strahu, da morda ne bi bil, želimo po-poplavno saniran javni prostor zaznamovati s trajnostnimi umetniškimi deli – tudi s Spomenikom solidarnosti, ki bi nas in prihodnje generacije opominjal, kako dragocena je človeška solidarnost.

Na razstavi v Galeriji Ravne bo Ištvan Išt Huzjan predstavil Osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023, ki ga sestavljata dva podobna jeklena kosa. Huzjan je jekleni odkovek, namenjen ponovni uporabi, odkril v skladišču jeklarskih surovin SIJ Metala Ravne in ga s pomočjo sodelavcev SIJ Ravne Systems perforiral s petimi izvrtinami ter prerezal na pol. Tako sta nastala dva simetrična jeklena segmenta, katerih zrcalna površina odseva okolico in opazovalca ter mu na simbolni ravni omogoča, da dojame in ponotranji stisko ljudi ob katastrofi. Polkrožne oblike ponazarjajo valove vode, s čimer vzpostavljajo povezavo z vodo kot virom življenja in hkrati neukročeno silo narave. Jeklena kosa, izdelana v SIJ Metalu Ravne, sta tudi poklon dolgoletni jeklarski tradiciji v teh krajih in spletata zgodovinsko vez z lokalnim okoljem.

“Osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 je zgolj maketa za večjo skulpturo, ki bi jo želeli kasneje umestiti v javni prostor – v okolico novega Kulturnega centra Ravne. S tem bi zaznamovali ta izjemen trenutek v zgodovini naše mlade države, ko se je ob veliki katastrofi razkrila izjemna solidarnost, srčnost in skrb za sočloveka – vrednote, primerljive le še z dvema prelomnima dogodkoma v zgodovini Slovencev: NOB in osamosvojitvijo Slovenije.”
— Jernej Kožar, kustos razstave

___________

IŠTVAN IŠT HUZJAN (1981) je leta 2005 diplomiral na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah. Leta 2009 je končal dvoletni rezidenčni program na Rijksakademie van beeldende kunsten v Amsterdamu. Med letoma 2010 in 2020 je končal več drugih rezidenčnih programov, med katerimi sta bila tudi National Art Studio in Changdong v Seulu v Južni Koreji in rezidenca Ministrstva za kulturo RS v New Yorku. Leta 2010 je v Amsterdamu soustanovil umetniški kolektiv Goleb. Leta 2014 je bil prejemnik nagrade Fernand Baudin prijs v Belgiji za najlepšo knjigo umetnika tistega leta, leta 2015 pa je bil prejemnik velike nagrade 31. grafičnega bienala Ljubljana Nad Tabo/Ti.

Njegove pomembnejše samostojne razstave so De Metrico a Imperial, Proyectos Monclova v Ciudadu de Mexicu; pregledna razstava MERE v Mestni galeriji Ljubljana in Od odozgo do odozdo v Zbirki Vjenceslava Richtera i Nade Kareš v MSU Zagreb.
Njegovi pomembnejši skupinski razstavi sta Živo in mrtvo, 9. trienale sodobne umetnosti – U3 v MG+MSUM, Ljubljana, in Happening: 20 years S.M.A.K., S.M.A.K., Gent, Belgija.
Leta 2012 je sodeloval na skupinski razstavi Simplon Express/The Return, postavljeni na potujočem vlaku med Zagrebom in Parizom. Napisal je knjigo OHO and The Korean Avant-Garde Association, v kateri je primerjal njemu seminalni konceptualni gibanji. Istega leta je opravil pot med Seulom in Ljubljano kot umetniški performans, pri čemer je uporabil le javni potniški promet, ki se dotika zemlje. Od leta 2012 s Thibautom Espiaujem in Gregoirjem Mottom v Bruslju vodi razstavišče Coffre-Fort. Živi in dela v Ljubljani.