V letu 2024, ko obeležujemo 150–letnico rojstva pionirja modernega slovenskega kiparstva, je Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU) pripravila razstavo Franc Berneker: Okamenele sanje. Razstavo bo na Ta veseli dan kulture, v torek, 3. decembra 2024, ob 18.00 odprla generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino, Špela Spanžel. Zbrane bosta nagovorila tudi direktorica KGLU Petra Čeh in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Kustosinji razstave sta Katarina Hergold Germ in Nina Popič.
Franc Berneker (1874–1932) se je v zgodovino slovenske umetnosti zapisal kot pionir modernega slovenskega kiparstva. Živel in ustvarjal je v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne ter sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. Težke življenjske okoliščine mu niso omogočale, da bi lahko polno uresničil svoj umetniški potencial. Kljub maloštevilnosti je njegov kiparski opus izjemno kvaliteten, ključni del le tega pa je ustvaril v svojem dunajskem obdobju v prvem desetletju 20. stoletja. Njegov spomenik Primožu Trubarju v Ljubljani predstavlja prvo slovensko moderno zasnovano javno skulpturo.
Kot akademsko šolani kipar je deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal že od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance ter druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Ustvarjal je tudi samostojne kiparske skupine, namenjene razstavam. Te majhne skupine, so bile namenjene uresničitvi v velikem formatu, česar zaradi pomanjkanja sredstev večinoma ni mogel izpeljati. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo tudi osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko. Na področju javne spomeniške plastike se je proslavil s spomenikom Primožu Trubarju v Ljubljani in vodnjakom sv. Janeza Nepomuka v Kranju. Je tudi avtor atlantov na pročelju Banke Slovenije. Kot študent je sodeloval na natečaju za Prešernov spomenik in dobil za svoj osnutek posebno priznanje komisije, za izvedbo pa je komisija izbrala Zajčev osnutek, ki je v času svojega nastanka vzbujal veliko prahu in burnih razprav.
Na razstavo bodo vključena dela iz vseh obdobij umetnikovega življenja. Poleg del v bronu, mavcu in kamnu bodo na razstavi prikazana tudi Bernekerjeva dela v javnem prostoru (foto: Tomo Jeseničnik). K sodelovanju smo povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta za razstavo ustvarila novi umetniški deli.
Franc Berneker je bil raziskujoč tip umetnika, človek mnogih idej in zamisli. Njegova dela so tako močno izpovedna prav zato, ker jih je ustvarjal iz svojega lastnega, neposrednega tragičnega življenjskega izkustva, ki se je vtisnilo v njegove kiparske stvaritve. Sodil je med tiste umetnike svojega časa, ki so svoj poklic dojemali kot posebno poslanstvo, verjeli v moč lastne umetniške osebnosti in svojega dela, za katero so trpeli in se žrtvovali. Kljub grenkemu spoznanju o lastnem položaju in usodi, ki jo je doživljal kot slovenski umetnik, je sledil mladostni izbiri in dosledno vztrajal na izbrani poti. Svoje življenje je v celoti posvetil kiparstvu, na svoji poti, ki si jo je sam izbral in usodil, je do konca hodil sam.
—Katarina Hergold Germ, sokustosinja razstave
Kipar Franc Berneker, njegovo delo, pa tudi njegova tako zelo posebna zgodba, je še danes nekaj, kar ima v sebi moč, s katero lahko navdihuje in doživljajsko obogati tudi človeka novega tisočletja.
Z vključitvijo dveh sodobnih umetniških interpretacij Tanje Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta v življenjski in umetniški zgodbi Franca Bernekerja našla navdih in iztočnico za lastno umetniško realizacijo, želimo opozoriti na vprašanja usode umetniških del, spominjanja ter spreminjanja pomenov, ki jih skozi premene časa doživlja umetnikova dediščina.
—Nina Popič, sokustosinja razstave
KOLOFON
Kustosinji razstave: Katarina Hergold Germ, Nina Popič
Oblikovanje razstave: Sara Badovinac
Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Narodno galerijo. Dela za razstavo so iz svojih zbirk posodili tudi: Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Narodni muzej Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter zasebniki.
V procesu priprave razstave so nam dostop do arhivskega gradiva omogočile Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Maribor, Moderna galerija in Univerzitetna knjižnica Maribor.
Koroška galerija likovnih umetnosti
