Osojsko jezero (nemško Ossiacher See) se nahaja v severnem delu avstrijske Koroške, blizu mesta Beljak. To ledeniško jezero, tretje največje na Koroškem, se ponaša z impresivno površino 11 kvadratnih kilometrov, dolžino približno 10 kilometrov in globino do 52 metrov. Jezero leži na nadmorski višini 500 metrov in privablja obiskovalce s svojo naravno lepoto, zgodovino in kulturno dediščino.
Poimenovanje »OSOJE« pomeni »na senčni strani«, torej izhaja tudi v tem primeru nemško ime »OSSIACH« iz slovenskega.
Naravne značilnosti in turistična ponudba
Jezero je nastalo v zadnji ledeni dobi, ko se je Dravski ledenik umaknil proti zahodu in
izdolbel dolino, v kateri se je nato nabrala voda. Jezero je obkroženo z bogato naravno
krajino, ki vključuje gozdnata pobočja, travnike in pašnike. Na severni strani ga obdaja
smučarsko in pohodniško območje Osojščice (Gerlitzen), na jugu pa vznožje Osojskih Tur
(Ossiacher Tauern), kar ustvarja osupljivo naravno kuliso. Številnim Slovencem je Osojščina dobra znana – od sedaj naprej tudi s slovenskim imenom.
Naravno obalno območje jezera je razglašeno za naravni rezervat. Eden od najbolj zaščitenih predelov je vzhodni zaliv, kjer se nahaja močvirje Bleistätter Moor, skozi katerega teče potok Tiebel. Močvirje je dom številnih redkih rastlinskih in živalskih vrst, kar še povečuje ekološko vrednost območja. Jezero napaja tudi iztok Villacher Seebach, ki se izliva v reko Dravo.
Turistično območje okoli Osojskega jezera je zelo razvito, saj letno privabi okoli dva milijona obiskovalcev. Najbolj znana letovišča ob jezeru so Sattendorf, Annenheim, Steindorf in Osoje. Ena izmed najbolj priljubljenih dejavnosti je kolesarjenje, saj okoli jezera vodi Ossiacherseeradweg, približno 25 kilometrov dolga kolesarska pot, ki ponuja čudovite razglede na jezero in okoliške hribe. Poleg kolesarjenja je med obiskovalci priljubljena tudi daljinska pešpot Alpe-Adria Trail, ki vodi od vznožja Velikega Kleka (Großglocknerja) do Múggie v Italiji. Etape 18 do 20 te pešpoti potekajo prav ob Osojskem jezeru, kar omogoča pohodnikom, da uživajo v naravnih lepotah tega območja.
Kulturna dediščina in bogata zgodovina
Osojsko jezero ni le naravna, temveč tudi kulturna zakladnica. Že več kot 40 let so ob obali
jezera organizirani različni koncerti in kulturne prireditve, ki pritegnejo domače in tuje
obiskovalce. Poletni večeri ob jezeru so še posebej živahni, saj široki obalni predeli postanejo središča družabnega življenja, kjer se ljudje zbirajo, da bi uživali v glasbi, umetnosti in kulinaričnih dobrotah.
Eden najpomembnejših kulturnih spomenikov ob jezeru je Osojski samostan
(Benediktinerstift Ossiach), ki se nahaja v naselju Osoje (Ossiach). Samostan, ustanovljen
okoli leta 1000, ima bogato zgodovino, saj je deloval skoraj osem stoletij, preden je bil leta
1783 dokončno razpuščen. Danes je v prenovljenih samostanskih prostorih hotel, kjer lahko obiskovalci doživijo zgodovinsko vzdušje.
Znana legenda in rek o Mutcu Osojskem
Osojski samostan je povezan tudi z legendo o Mutcu Osojskem, ki je globoko zakoreninjena v lokalni tradiciji. Po tej legendi naj bi bil Mutec Osojski v resnici poljski kralj Boleslav II., ki
je leta 1079 umoril krakovskega škofa sv. Stanislava, ker je ta kritiziral njegov način življenja. Zaradi škofove smrti je izbruhnil upor in Boleslav je bil prisiljen pobegniti iz Poljske.
Legenda pripoveduje, da se je Boleslav, po begu na Madžarsko, leta 1081 napotil na pot k
papežu, da bi dosegel cerkveno odpuščanje za svoje grehe. Na poti naj bi prišel v Osoje, kjer se je odločil za pokoro. Tam naj bi kot mutec, torej v popolnem molku, preživel preostanek svojega življenja kot laični brat v samostanu. Šele na smrtni postelji je opatu razkril svojo pravo identiteto, kar je potrdil s kraljevim pečatnim prstanom.
V samostanu spomin na Mutca Osojskega še vedno ohranjajo. Po njegovi smrti naj bi menihi začeli skrbeti za neme ljudi in razvili sistem sporazumevanja s kretnjami. Leta 1839 so v samostanu odprli grob, kjer so našli okostje, železne žeblje in kovinsko sponko romarske obleke. Nagrobnik z napisom ‘Boleslaus Rex Poloniae Occisor Sancti Stanislai Episcopi Cracoviensis’ je danes cilj številnih poljskih romarjev, ki kralja Boleslava, kljub njegovemu grehu, še vedno cenijo kot pomembno zgodovinsko osebnost. Slovenci pa po zaslugi pesnika Antona Aškerca poznamo o Boleslavovi zgodbi čudovito balado z naslovom Mutec Osojski:
»Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan,
Pozdravljam te, jezerska zelena, tiha plan!
Prelepi, skriti biser koroške ti zemlje,
Bo li ob bregu tvojem mir našlo mi srce?«
…
Kam na športen oddih?
Osojsko jezero je priljubljena destinacija za ljubitelje narave in vodnih športov. Jezero je
obkroženo z lepo urejenimi plažami, ki ponujajo miren oddih in čudovit razgled na okoliške
gore. Ob jezeru so na voljo različne možnosti za aktivnosti na vodi, kot so supanje, plavanje, jadranje in vožnja s čolni. Večina plaž je psom prijaznih, tako da lahko s seboj pripeljete tudi svoje kosmate prijatelje. Poleg vodnih aktivnosti lahko raziskujete tudi številne pohodniške poti, ki vodijo do slikovitih razglednih točk in kulturnih znamenitosti v bližini.
Ob Osojskem jezeru so priljubljene naslednje plaže – namigi za poletno sezono:
1. Osoje – glavna plaža v kraju Osoje z obsežnimi zelenicami, otroškimi igrišči in možnostjo
najema čolnov ter SUP-ov.
2. St. Andrä – prijetna plaža v kraju St. Andrä, ki ponuja posebej za motoriste in kolesarje
urejene površine za sončenje, plavanje in aktivnosti na vodi.
3. Kamping Berghof – plaža ob istoimenskem kampu, kjer poleg kopanja lahko uživate tudi v različnih vodnih športih in aktivnostih na prostem.
O (ne)slovenstvu ob Osojskem jezeru
V okolici Osojskega jezera zgodovinsko ni bilo tako močne prisotnosti slovenske skupnosti
kot v nekaterih drugih delih Koroške, npr. v Ziljski dolini, Rožu ali Podjuni. Glede na to,
tukaj ne boste našli slovenske kulturne prisotnosti, kot je to na primer na dvojezičnih
območjih južne Koroške, kjer so dvojezične šole, slovenska društva in dvojezične maše bolj
pogoste. Na območju okoli Osojskega jezera ni dvojezičnih šol ali dvojezičnih maš, prav tako ne obstajajo slovenska društva.
Zaključek
Osojsko jezero ni le naravni biser avstrijske Koroške, ampak tudi prostor, kjer se prepletajo
bogata kulturna dediščina, zgodovina in naravne lepote. S svojo zgodovinsko pomembnostjo, kulturnimi prireditvami in možnostmi za rekreacijo privablja obiskovalce skozi vse leto. Ne glede na to, ali iščete mir v naravi, kulturno obogatitev ali aktivne počitnice, Osojsko jezero ponuja nekaj za vsakogar. A navdušenci nad slovenščino morate tokrat pogledati v sosednje kraje. In ob tem imejte vedno v mislih slovenski izvor poimenovanja Osoj.
