Po sledeh slovenščine na Štalenski gori (nemško Magdalensberg)

Štalenska gora (nemško Magdalensberg) je 1059 metrov visoka vzpetina nad
Gosposvetskim in Celovškim poljem na avstrijskem Koroškem, ki ne predstavlja zgolj naravnega bisera, temveč je tudi prostor velikega arheološkega in zgodovinskega pomena. Vzpetina skriva bogato zgodovino, ki sega vse od keltskega obdobja prek rimske dobe do slovenske kulturne dediščine. Štalenska gora je v domačem narečju znana kot Štalena hora in je tako gora kot istoimenska občina, ki se ponaša z dvojezičnostjo. Raziskujemo zgodovinske korenine in pomen Štalenske gore za slovensko zgodovino ter predstavlja kulturne in jezikovne posebnosti tega območja.

 

Kip Triglava iz-8. oz. 9. stoletja ki je nekoč stal pred cerkvijo in ga je premestil znameniti župnik in slovenski narodopisec Pavle Zablatnik v notranjost cerkve

Zgodovinska izhodišča Štalenske gore
Štalenska gora, ki leži jugovzhodno od Šentvida ob Glini in severovzhodno od Celovca, je
bila že v keltski kraljevini Norik pomembno naselbinsko in versko središče. Na južnem in
zahodnem pobočju gore je bilo mestno naselje Noreja, ki je obstajalo od približno 2. stoletja pred našim štetjem do leta 15 pred našim štetjem, ko so ga brez boja zasedli Rimljani. Noreja je bila zgrajena na nadmorski višini okoli 900 metrov in je bila pomembno trgovsko, versko in upravno središče noriškega kraljestva, ki je bilo prijateljsko povezano z Rimskim imperijem.
Mestno naselje je doseglo svoj vrhunec v sredini 1. stoletja pred našim štetjem, ko se je
znatno povečalo priseljevanje trgovcev in uvoz blaga iz območij rimskega cesarstva.
Arheološka izkopavanja so odkrila javni trg (forum) z baziliko in številne zgradbe, ki so bile
zgrajene po rimskem zgledu, vključno z delavnicami, trgovinami in javnimi kopališči. Noreja
je bila trgovsko vozlišče za noriško železo, ki se je v tem območju pridobivalo in predelovalo ter nato trgovalo z Rimom.
Na vrhu Štalenske gore je bil utrjen tempelj boga Marsa Latobiusa, ki je bil keltsko-rimski
bog vojne in zavetnik Norika. Rimljani so tempelj preuredili in mu dodali rimske značilnosti.
Na tem mestu danes stoji gotska cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene, po katerih se
gora imenuje tako v nemščini kot v slovenščini.

Prekrasno gostinsko ter turistično mondeno urejen vrh Štalenske gore

Slovenski vpliv na Štalenski gori
Kljub rimskemu vplivu je območje Štalenske gore že od zgodnjih časov ohranilo močan
slovenski kulturni pečat. V zgodnji karantanski dobi so Karantanci uporabljali vrh Štalenske
gore kot versko središče. To potrjuje kip Triglava iz 8. ali 9. stoletja, ki je nekoč stal pred
cerkvijo na vrhu gore. Kip je pozneje premestil slovenski župnik in narodopisec Pavle
Zablatnik v notranjost cerkve, kjer je danes shranjen in možen tudi za ogled. Triglav je bil za Karantance eno najpomembnejših božanstev, zato je njegova prisotnost na tem mestu še posebej simbolična za današnje celotno območje, kjer živimo Slovenci.
V okolici Štalenske gore so se ohranile številne koseške pravice, ki so izhajale iz karantanske dobe. Kosezi, ki so bili nekakšni svobodni kmetje z določenimi pravicami, so te pravice ohranili vse do 16. stoletja. Znano je, da je še leta 1500 kosez iz šentlovrenške skupnosti opravljal svojo dolžnost, kar kaže na dolgo kontinuiteto karantanskih tradicij v tem območju. Čez območje občine je tudi potekal spored ustoličevanja iz bližnje Blažnje vasi tja to Krnskega gradu. Štalenska gora ima tudi pomembno mesto v zgodovini slovenskega jezika. Namreč ko je Primož Trubar leta 1550 pisal Katehizem in 1567 Cerkveno ordningo je na Koroškem naletel na še živo državno-pravno tradicijo oz. kontinuiteto. Pozdrav ‘Buge vas primi, gralva Venus’, ki ga je v 13. stoletju zapisal Bernard Spanheimski, je bil še dolgo ohranjen v domačem narečju kot ‘Bog vas primi’. Gre za eno najstarejših ohranjenih zapisov v slovenskem jeziku, ki kaže na globoko zakoreninjenost slovenskega jezika in kulture na tem območju.

Štalenska gora, narečno Štalena Hora, je poimenovana po istoimenskem gorskem osamelcu med Krko in Glino

Narodnostni boj in kulturna dediščina
Konec 19. stoletja se je tudi na območju Štalenske gore začel intenzivirati narodnostni boj
med Slovenci in Nemci. V tem času so se Slovenci močno trudili ohraniti svoj jezik in
kulturo, kar se odraža tudi v umetniških in literarnih delih tega obdobja. V cerkvi v
Šentmartinu pri Frajnberku, ki je v neposredni bližini Štalenske gore, najdemo podobo
svetega Cirila in Metoda, zaščitnikov slovanskega jezika in kulture. Medtem ko so lokalni
plemiči dali zapisati napise v nemščini, so slovenski domačini vztrajali pri ohranjanju
slovenskih napisov, kar je bilo za tisti čas precej pogumno dejanje.
V cerkvi v Šentlovrencu je slikar Jakob Brollo naslikal freske z napisi v slovenščini, kot je na
primer napis ‘Za tri dni zamenoj pridi’, ki se nahaja pod fresko v apsidi. Prav tako je bil na
pokopališču v Šentlovrencu napis ‘Bog jim daj sveti mir in pokoj’, ki je bil med vojno
prebarvan, vendar je narava skozi leta odstranila barvo in stari slovenski napis je znova postal viden. Ta napis je bil dokončno uničen v 80. letih 20. stoletja, kar kaže na nenehno borbo za ohranitev slovenske identitete na tem območju.

Muzej na prostem na Štalenski gori, kjer je možnosti za ogled tudi za družino precej

Slovensko narečje in literarna podoba Štalenske gore
Občina Štalenska Gora pripada poljanskemu govoru, ki je del poljanščine Celovškega polja,
prehodnega podnarečja med rožanščino in podjunščino. Poljanščina je bila že identificirana
kot posebna različica rožanščine s strani slovenskega jezikoslovca Janeza Scheinigga (Šajnik),ki je v svojem delu ‘Die Assimilation im Rosentaler Dialekt’ razdelil rožanščino v tri enote:
spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina. Domače narečje se je skozi stoletja ohranilo
kljub pritiskom germanizacije, kar je zasluga lokalnih prebivalcev, ki so vztrajali pri uporabi
slovenščine v vsakdanjem življenju.
Literarna podoba Štalenske gore in okoliškega območja je še posebej živa v delih Bojana-Ilije Schnabla, štalenskega avtorja, ki v svojih pesmih in pravljicah opisuje domače idile, naravo in ljudi s Štalenske gore in Celovškega polja. Njegova prva petjezična zbirka z naslovom ‘Voyages d’amour – Potovanja ljubezni’ je izšla leta 2007 in vsebuje vrsto pesmi, ki tematizirajo tudi protivojno tematiko, navdahnjeno z delovanjem avtorja v Bosni in
Hercegovini.
Schnabl v svojih delih pogosto tematizira tudi vprašanje literarne identitete, kar je še posebej očitno v pesmi ‘Balada o veseli dvojezičnosti’, kjer na igriv način prikazuje, kako se otroci v koroškem okolju lahko učijo več jezikov. Tako povezuje francosko pojmovanje literature po Baudelairu s koroško slovensko stvarnostjo.

Mladenič s Štalenske gore je rimski bronasti kip iz 1. st. pr.n.št. Odkrit je bil leta1502

Na pot med arheološke zapuščine…
Arheološke najdbe in muzej na prostem
Na Štalenski gori se nahaja obsežno arheološko najdišče, ki so ga odkrili v okviru izkopavanj, ki so potekala od leta 1948 dalje. Na površini okoli 3,5 km² so bile odkrite številne zanimive stavbe naselja Noreja, med njimi nastanitvene hiše, delavnice, trgovine in javna kopališča. Zgradbe so bile grajene po rimskem zgledu, kar kaže na močan vpliv Rimskega imperija na to območje. Med najpomembnejšimi najdbami so napisi v latinščini, ki pričajo o obsežni trgovini z jugom. Našli so tudi različne predmete iz železa, kot so obroči, železne palice, sekire, kavlji, noži, dleta in kladiva. Štalenska gora je bila tudi pomembno središče za trgovanje z izdelki iz barvnih kovin, zlata in kristalov, ki so jih izvažali na jug.
Arheološki park na Štalenski gori je podružnica Koroškega deželnega muzeja in
obiskovalcem ponuja edinstveno priložnost za raziskovanje preteklosti tega območja. Park je urejen kot muzej na prostem in vključuje 11 postaj, ki obiskovalce popeljejo skozi zgodovino naselja Noreja in širšega območja Štalenske gore – vse tudi v slovenskem jeziku.
Znan je kip Mladenič s Štalenske gore, ki je rimski bronasti kip iz prvega stoletja pr. n. št.
Odkrit je bil leta 1502 tu, na Štalenski gori, danes pa je znan le po odlitu iz 16. stoletja, ki se nahaja v antični zbirki Umetnostnozgodovinskega muzeja na Dunaju. Usoda izvirnika ni
pojasnjena. Kot dokazujejo zapisi Salzburške stolnice, je leta 1551 prišel v posest kralja
Ferdinanda I., potem ko je bil narejen odliv, ki je sprva ostal v Salzburgu, nato pa je bil leta
1806 premeščen na Dunaj. Izvirnik je bil odpeljan v Španijo, kjer ga je mogoče zaslediti v
kraljevih vrtovih palače Aranjuez v letih 1662 in 1786. Od začetka 19. stoletja pa je izvirnik
kipa skrivnostno izgubljen.
Na vrhu Štalenske gore se nahaja priljubljena gostilna Gipfelhaus Magdalensberg, ki
obiskovalcem ponuja edinstveno kulinarično doživetje s čudovitim razgledom na okoliško
pokrajino, vključno s prenočitvami in bazenom-biotopom. Gostilna, znana po svoji prijazni
atmosferi, nudi pester izbor tradicionalnih jedi, pripravljenih iz lokalnih sestavin. Poleg
restavracije obiskovalci lahko uživajo tudi v različnih dogodkih, kot so poroke in
praznovanja, saj hotel poleg restavracije ponuja tudi sodobno opremljene prostore za posebne priložnosti. Z odlično kuhinjo in osupljivim razgledom vrh Štalenske gore privablja tako domačine kot turiste skozi vse leto.

Pogled iz hladnega muzeja na Štalenski gori, kjer je prijetno tudi v največji vročini

Namesto zaključka pogled na prihodnje generacije…
Štalenska gora je več kot le naravna znamenitost. Je prostor, kjer se srečujejo in prepletajo
bogata zgodovina, arheološka dediščina in slovenska kulturna identiteta. S svojimi
arheološkimi najdbami, zgodovinskimi spomeniki in literarno dediščino predstavlja dragocen del slovenske in deloma celo srednjeevropske kulturne dediščine. Vse to pa nas opominja na pomen ohranjanja zgodovine in kulturne identitete za prihodnje generacije.

Muzej na prostem na Štalenski gori v ozadju

Mmag. Katarina Wakounig-Pajnič