Mednarodni festival mlade literature Urška 2024

Včeraj se je v Slovenj Gradcu v Knjižnici Ksaverja Meška s predstavitvijo Uršljank in njihovih drugih avtorskih knjig ter s pogovorom z dijaki Gimnazije Slovenj Gradec začel Mednarodni festivala mlade literature Urška, ki v ospredje postavlja ustvarjanje mladih literatov iz Slovenije in zamejstva. Na dogodku so se predstavile Uršljanke Katarina Gomboc Čeh s svojim romanom Nihče nikogar ne spoznaNina Medved s pesniško zbirko Rodna doba in Selma Skenderović z romanom In če vsi pozabijo. Mednarodni festival bo trajal vse do četrtka17. oktobra, v Slovenj Gradcu in drugih mestih.
Od leve proti desni: Alja Pušič, Nina Medved, Selma Skenderović in Katarina Gomboc Čeh. (Foto: Maša Flogie)
Literarnega natečaja Urška se je letos udeležilo več kot 70 mladih literatov, starih od 15 do 30 let, ki so se predstavili na šestih regijskih srečanjih od marca do aprila. Potekala so v Novem mestu, Trbovljah, Kopru, Škofji Loki, Šoštanju in Lenartu. Pet regijskih selektoric, uveljavljenih slovenskih pesnic in pisateljic, ter selektor – Nina DragičevićBarbara KorunAna PorentaStanka HrasteljPetra Kolmančič in Ivo Stropnik – so za uvrstitev na državni nivo nominirali 18 mladih literatov. Nominirani literati so se predstavili na Slovenskih dnevih knjige, ki so potekali junija na vrtu Lili Novy v Ljubljani.

Državna selektorica, pesnica, pisateljica in dramaturginja ter nominiranka za kresnika 2023, mag. Katja Gorečan, je za finale Festivala mlade literature Urška 2024 izbrala pet finalistov; Emo Medved, Noemi Čop, Evo Šubic, Tilna Lajevca in Aiko Zakrajšek. Finalisti so svoja avtorska besedila že prebirali na Dnevih poezije in vina konec avgusta na Ptuju.

Program festivala
Noemi Čop je magistrska študentka anglistike in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru. Kot je v utemeljitvi zapisala mag. Katja Gorečan, je njena zgodba Bela maska polna sanjskih podob, ki delujejo kot vtisi iz stanja transa, arhetipskih in tudi mitoloških likov: »Besedilo je spodbudno nenavadno glede na izbiro teme, motivov in simbolov, s katerimi avtorica tvori dinamično pripoved.«

Tilen Lajevec je svoje otroštvo preživel v Škofji Loki. Podrti gradovi, zapuščeni hoteli in jase sredi gozdičev so gnale njegovo otroško igro zgodbic. Že v teh letih so njegova zanimanja cvetela v nepredvidljive smeri filma, lokostrelstva, animacije in igre. Njegovo besedilo GruGru daje v ospredje vzporedni zgodbi dveh osamljenih oseb. Avtor ju, kot je zapisano v utemeljitvi, na kreativen in sodoben način povezuje skozi skorajda poetično pripoved.

Eva Medved obiskuje 4. letnik Gimnazije Novo mesto. Poleg pisanja pesmi rada pripoveduje, deklamira, recitira in vodi prireditve. Pravi, da se na odru počuti kot doma. V njeni poeziji je središče dogajanja in opredeljevanja lirskega subjekta osredinjeno v iskanje smisla človeškega bivanja in izpostavljanja praznine, specifično v medosebnih človeških odnosih.

Eva Šubic, ki prihaja iz Novega mesta, obiskuje študij splošne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer se poglablja v skrivnosti stvarstva in rešljive probleme. Kot je zapisano v utemeljitvi, avtorica v poeziji uporablja določene medicinske izraze in jih z nepretencioznim in domiselnim pristopom približa, jih vkomponira v pesem, vzpostavi kontrast banalnostim in jih spretno prepleta z določenimi vzvišenimi izrazi.

Aiko Zakrajšek je študentka filozofije in češčine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že od malih nog se ukvarja z umetnostjo. Mag. Katja Gorečan je o njeni poeziji zapisala, da »razstavlja vzorce, izpostavlja in dekodira določene transgeneracijske simptome, jih hkrati na inovativne in presunljive načine sesuva, gnete in navsezadnje ter tudi najpomembnejše – transformira.«

Daljše predstavitve finalistov in utemeljitve selektorice
Razglasitev zmagovalca oziroma zmagovalke bo v petek11. oktobra, ob 19. uri v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Za nagrado avtor ali avtorica prejme izdajo svojega knjižnega prvenca ter gostovanje na mednarodnem literarnem festivalu v Pragi in drugih evropskih mestih. V okviru finalne prireditve bo JSKD podelil tudi nagrado za najboljšo protestno pesem Mentorjev feferon 2024.