Globasnica, majhna, a kulturno bogata občina na avstrijskem Koroškem, leži v dolini JZ od Pliberka. Zgodovinsko in geografsko umeščena v srce vzhodne Koroške, Globasnica ni le priča stoletjem slovansko-slovenske zgodovine, temveč tudi živa priča dvojezičnosti, kjer se nemščina in slovenščina prepletata v vsakdanjem življenju, kjer skupnost ohranja svojo bogato kulturno dediščino dan za dnem. Globasnica – kraj, kjer preteklost sreča sedanjost, in kjer dvojezičnost ni le zakon na papirju, temveč način življenja.
Globasnica (nemško Globasnitz) leži med južnim delom Podjune, južno od Drave in stisnjena pod Karavankami, z najbolj znanim pogorjem Pece; samo približno 7 km zračne
črte je od meje s Slovenijo. Skozi naselje teče potok Globasnica (nemško Globasnitzbach). V Globasnici živi okoli 1700 ljudi, med njimi okoli 700 (42 %) slovensko govorečih. Leta 1991 je bilo 52 % Koroških Slovencev, leta 1971 76 %, leta 1951 pa kar 90 %. Globasnica spada v slovensko narečno področje Podjune s podjunskim narečjem, ki ga Slovenci na slovenski strani Koroške zelo dobro razumejo. Dvojezična župnija Globasnica pa spada pod sosednjo dvojezično dekanijo Dobrla vas (Eberndorf).
Bogata in raznolika zgodovina občine Globasnica
Kelti so verjetno naseljevali območje hriba Sveta Hema (tudi Junska gora, nem.
Hemmaberg). To naj bi bil kraj čaščenja, posvečen bogu Jovenat. Na hribu so ostanki
velike poznoantične naselbine z več zgodnjekrščanskimi cerkvami. Vrh hriba je bil poseljen
že v prazgodovinskih obdobjih.
V času rimskega Norika 15 pr.n.št.je v času vladavine rimskega cesarja Klavdija nastalo v
dolini naselje. Arheološke najdbe kažejo na vojaško taborišče in pomen oskrbne postaje
na rimski cesti iz Virunuma (blizu Gospe Svete/Maria Saal) proti Celeii (Celje). Center naselja na območju današnjega kraja Globasnica je bil imenovan Iuenna, ki izhaja iz imena
“Jauntal”. Iuenna je pripadala urbanemu območju Virunum. Najdbe so razstavljene v muzeju v središču Globasnice. To so vzhodnorimsko steklo, grška keramika, rimsko vino, dragoceni tekstil in nakit ter rimski mozaiki. Rimljani in Kelti so namreč častili iste bogove.
Po invaziji Slovanov v pozni antiki okoli leta 500 je trgovska pot izginila. Del prebivalstva se
je verjetno umaknil nazaj na Junsko goro. Za ostanki slovanskega prebivalstva so se pojavili pozneje Slovenci, čeprav so gotovo obstajale tudi določene oblike kulturne kontinuitete.
Ime Globasnica je bilo prvič dokumentirano v letih 1143-1163, ko se omenja kot
Globasinvilla. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1265, kot župnijska pa leta 1296. Ob popisu leta 1910 je uporabljalo 1264 ljudi slovenski in samo 21 ljudi nemški jezik kot pogovorni jezik. Na začetku prve avstrijske republike je bila Globasnica sedež slovenske župnije.
Po sledeh fascinantne arheološke dediščine na Sveti Hemi, tudi Junski gori
Sveta Hema, tudi Junska gora je hrib na nadmorski višini 842, nad povirjem Globasnice. Junska gora je del Karavank in se nahaja na južnem robu Podjunske doline, 5 km zahodno od Globasnice. Na severni strani je Junska gora strma. Tukaj se nahaja jama, imenovana Rozalska jama/Rosaliengrotte z zdravilnim izvirom.
Vrh dosežete lahko iz parkirišča v Globasnici, kjer je med občinsko zgradbo in cerkvijo na
voljo tudi parkirišče. Hoja na vrh Junske gore v obe smeri okoli 2 h. Na vrh se lahko povzpete tudi s kolesom, motorjem ali – najhitreje – z avtom. Srečevali smo popotnike vseh vrst.
Danes je na hribu cerkev posvečena sv. Hemi, ki so jo začeli graditi okoli 1489 in jo leta 1519 posvetili. Ko je leta 1680 na Zgornjem Štajerskem razsajala kuga, so se župnije Dobrla vas zaobljubile, da bodo cerkvi prizidali kapelo v čast sv. Rozalije. V treh letih so res prizidali kapelo in podaljšali prvotno cerkev. V cerkvi je šest oltarjev, glavni s sliko sv. Heme in sv. Doroteje. Nad njim je poznogotski relief Žalostne Matere božje. Ob vhodu v cerkev so ostanki iz keltskih in rimskih časov: keltski žrtvenik, plošče z latinskimi napisi in okrašeni kamni – eden je vgrajen kot stopnica pred vhodom.
Od predrimskega poimenovanja Iouenat, Iuenna do Jauntal-a (Podjuna)
Prvi sledovi poselitve so datirani v obdobje 1500-1250 pr.n.št. Iz rimskega obdobja je znan
napis čaščenje božanstva imenovanega Iovenat (ali Iouenat). Napis se glasi: Iouenat /
Aug(usto) / Attia Ing[e]/nua v(otum) s(olvit). (Iouenat Augustus Attii Ingenua odrešil
zaobljubo.)), Augustus je skupen atribut v napisih lokalnih božanstev. Od tega božanstva
izhaja ime rimske naselbine v dolini, Iuenna (na območju današnje Globasnice) in tudi
srednjeveško ime gore Iunberch ali Jaunberg in ne nazadnje celotne Podjune (Jauntal). Iovenat je skoraj gotovo predrimsko božanstvo, kar sledi iz ostankov lončenine iz
tega obdobja. To govori o neprekinjeni naselitvi tudi po rimski zasedbi Norika. Po ustanovitvi Iuenne je bilo naselje v dolini verjetno zapuščeno.
Na naravno zavarovanem hribu so ostanki velike poznoantične naselbine z več
zgodnjekrščanskimi cerkvami. Vrh hriba je bil poseljen že v prazgodovinskih obdobjih. Ob
zahodni in južni strani cerkve so našli ostanke enajstih grobov, severno od cerkve pa ostanke vodnega zbiralnika. Vzhodno od te cerkve so v 6. st. postavili dvojno cerkev s krstilnico.
Poleg romarske vloge je bil kompleks na Sveti Hemi tudi pomembno cerkveno-upravno
središče, ki je bilo opuščeno konec 6. st., o čemer pričajo ostanki najstarejše slovanske keramike, ki je bila najdena v ruševinah cerkva. Pepel na mozaikih in
staljeno steklo oken kažejo, da je bilo naselje, verjetno v času slovanskega osvajanja okoli
leta 600, požgano.
Od leta 2002 se nahaja na Sv. Hemi meditacijska poti "ad Fontes" = Pot duhovnosti =quellen suchen – k izvirom: devet postaj, ki so nastale ob umetniškem svetovanju koroškega likovnega umetnika Valentina Omana. Duhovna koordinacijska ponudba Katoliške akcije, Dušnopastirskega urada in župnije Globasnica je vzoren primer sodobnega kakovostnega turizma, blizu v naravi. Prizadevanja služijo poživitvi Hemine romarske poti s ciljem obsežnega srečevanja ljudi v alpsko-jadranskem prostoru.
V božansko romarsko cerkev
Romarska cerkev sv. Heme (patrocinium 27. junij) in Doroteje (patrocinium 6. februar) se
nahaja severozahodno od arheološkega najdišča na najvišji točki planote. V dokumentih je
bilo omenjeno, da je bila zgrajena v letih 1498-1519. Na tej poznogotski stavbi je še vedno
mnogokoten kor in dolga ladja. Na zahodu je baročni podaljšek iz druge polovice 17. stoletja.
Na severni strani ladje je bila dodana večkotna baročna kapela, ki je bila posvečena leta
1681. Kot prag služi rimski zidni fragment. V stolpu je napis C. Secundinius Secundus, župan Celeie in soproga Materna. V koru in v vzhodnem delu ladje so poznogotska pisana okna. V ladji so podobe, ki predstavljajo prizore iz legende o sv. Hemi.
Rozalska jama z izvirsko vodo in spečim kipom
V Rozalski jami tik pod starodavnim naseljem je izvir, ki je ljudem služil za oskrbo z vodo.
Izvir teče še danes, v jami pa je tudi kapela. Leta 1669 so v jamo postavili ležeči kip
sv. Rozalije, ki je prišel iz škofije v Dobrli vasi. Leta 1680 so se župnije Dobrla vas, Škocjan v Podjuni, Podjuna, Šentvid, Galicija, Žitara vas in Železna Kapla dogovorile za izgradnjo
kapele, da bi se zaščitile pred kugo. Današnja lesena kapelica je bila zgrajena po požaru leta 1926. Kip sv. Rozalije je zasnoval Switbert Lobisser, avstrijski benediktinski menih, slikar in rezbar (1878-1943), izdelal pa južnotirolski kipar Stefan Planker. Na stenah so številni sledovi obdelave, ki kažejo, da je bila jama v antiki obzidana, da so lahko zajezili izvirsko vodo. Verjetno bi lahko imeli za dostop leseno konstrukcijo iz planote, to je znotraj obzidja, a je bil dejanski dostop zunaj njega.
Živa dvojezičnost na vsakem koraku
V občini Globasnica se poleg nemščine govori tudi slovenščina. Slovenska manjšina je
pomemben del lokalne skupnosti in kulturnega življenja. V šolah v Globasnici se poučuje tudi slovenščina. Občina vključuje tudi uradno rabo slovenščine v občinskih zadevah in podpira dvojezično izobraževanje, kar omogoča ohranjanje slovenskega jezika in kulture med mlajšimi generacijam, saj tu delujejo različna kulturna društva in organizacije, ki promovirajo slovensko kulturo, najbolj znano je SKD Globasnica (O DRUŠTVU – SKD Globasnica (skd- globasnica.at) . Organizirajo se raznoliki dvojezični kulturni dogodki, prireditve in festivali. Globasnica je tako primer uspešnega sobivanja dveh jezikov in kultur, kar bogati lokalno skupnost in prispeva k raznolikosti kulturnega življenja na avstrijskem Koroškem.
Ne spreglejte; priporočila za ogled:
Sveta Hema, tudi Junska gora:
romarska cerkev sv. Heme in Doroteje
izkopanine kar petih zgodnjih krščanskih cerkva
svetišče sv. Heme in Doroteje
Rozalska jama/Rosaliengrotte z zdravilnim izvirom – v kapeli leži kip Svete
Rozalije, avtor kipa Suitbert Lobisser;
Globasnica (Začetna stran (globasnitz.at):
Arheološki muzej Hemmaberg/Juenna ( Museum Globasnitz | Domov
(museum-globasnitz.at)
Cerkev Marijinega vnebovzetja v Globasnici – romansko-gotska cerkev s
poslikavami iz 14./15.stoletja in rimski reliefi. Na pokopališču mrliška svetilka
(poznogotski svetilnik) in kostnica iz začetka 16. stoletja.
“Gradič”; Elberstein v Globasnici je zgradil leta 1970 mizar in rezbar Johann
Elbe in je občasno odprt za javnost.
Grobno polje Globasnica Vzhod – Ostrogotsko grobišče in izkopanine
zgodnjekrščanske cerkve
Reportažo je pripravila mmag. Katarina Wakounig-Pajnič, ki je tudi avtorica fotografij
