Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge.
Problematika drog je v slovenskem prostoru prisotna že vrsto let, slovensko javnost so večkrat tudi vznemirjale informacije o prisotnosti kokaina med slovenskimi politiki. Slovensko javnost je pred časom razburila t. i. afera Smodej, kjer se je odprla pandorina skrinjica povezav domnevnih spolnih zlorab in drog. Po poročanju več medijev naj bi bili v afero poleg znanih kulturnikov, bogato financiranih z državnim denarjem, vpleteni tudi vidni politiki leve politične sfere oziroma člani aktualne vlade.
Vprašanje glede prisotnosti prepovedanih drog med politiki tako ostaja že vrsto let neodgovorjeno. Pričakovano ravnanje poslancev državnega zbora, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev je, da svoje naloge opravljajo odgovorno, vestno, nepristransko in kakovostno. Odgovorna politika je tudi transparentna politika, ki pri svojem delovanju vseskozi zasleduje načelo preglednosti delovanja funkcionarjev. Zato se še toliko bolj kot povsem upravičeno zastavlja vprašanje, ali je vendarle prišel čas, da zakonodajna veja oblasti v okviru svojih pristojnosti uredi to področje. Nenazadnje gre za odgovornost do državljanov, ki so vsekakor upravičeni do informacij, ali posamezni funkcionar svoje delo res opravlja tako, kot se od njega pričakuje.
Poslanska skupina SDS zato predlaga, da se volivke in volivci na referendumu izrečejo o tem, ali naj se v državnem zboru sprejme zakon, ki bo predpisoval obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedane droge.
Ker je v zadnjem času vzniknilo več predlogov za razpis različnih referendumom, poslanska skupina SDS meni, da je potrebno omejiti stroške državnega proračuna, ki nastanejo z izvedbo referenduma oziroma več referendumov. Stroški so relativno visoki, okvirno 4 milijone evrov, vendar se teh stroškov ne sme zniževati na račun omejevanja in zmanjševanja participacije državljank in državljanov pri izvajanju z Ustavo Republike Slovenije priznanih pravic, to je do neposrednega sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Zato je edino primeren kompromis, da se referendum ali več referendumov izvede samo na točno določen dan v letu, s čimer se izogne nepotrebnim stroškom, hkrati pa se ne posega v ustavne pravice državljank in državljanov ter še naprej omogoča široko participacijo volivcev v zakonodajnem postopku.
V Sloveniji ima v skladu s 3. členom Ustave Republike Slovenije oblast ljudstvo, ki jo med drugim izvršuje tudi preko referenduma. Zakonodajno urejanje referenduma mora potekati tako, da se po načelu sorazmernosti ljudstvu omogoči, da izvršuje svojo oblast preko referenduma ter da so morebitne zlorabe instrumenta referenduma omejene. Iz pregleda analize referendumov izhaja, da so pogoji za referendum učinkovito ali celo preveč učinkovito določeni, saj se jih realizira samo 16 %, vendar pa ne glede na to nastajajo nepotrebni stroški. S predlagano spremembo bi se takšne stroške preprečilo, hkrati pa omogočilo večjo participacijo volivcev v zakonodajnem postopku, saj bi se zahteve za referendum vlagale neobremenjeno s smiselnostjo stroškov referenduma, marsikatera pobuda ali predlog pa bi bil iz istega razloga tudi sprejet, saj bi se na isti dan izvajalo več referendumov hkrati.
