Objavljamo pismo, ki ga je predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik naslovil na ministrico za digitalno preobrazbo.
“Spoštovana gospa ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh.
To pismo vam pošiljam z namenom, da vam kot predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov predstavim pogled na digitalizacijo javne uprave.
Javna uprava ima vsako leto več ljudi. Dejstvo je, da zapravljamo vse več denarja za različne projekte digitalizacije. Kljub temu pa digitalizacija doslej ni bila uspešna. Ne glede na vašo vnemo bi v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov radi opozorili, da se, preden zopet zapravljamo denar in kupujemo računalnike, najprej definira, kaj naj sploh obsega digitalizacija in katera so nujna opravila, ki jih mora takšen proces in doseganje tega cilja zajeti.
Strinjam se z izjavo profesorja z elektrotehnične fakultete, da je za digitalizacijo ključen kader. Pri nas je kadra dovolj, če mu seveda zagotovimo primerno plačilo in damo jasne naloge, kaj je treba narediti. Kar zadeva digitalizacijo, je naše mnenje sledeče: pojem digitalizacije je podoben pojmu marketinga. V tej besedi je lahko zajeto vse ali nič. Za nekoga je marketing koncept, strategija in razvojna priprava na učenje prodaje. Za drugega je marketing oglas za nogomet. Prav tako je z digitalizacijo. Digitalizacija se lahko sliši zelo znanstveno. O njej lahko razpravljamo na podoben način, kot ste razpravljali v posvetovalni strokovni skupini. Lahko pa se je lotimo življenjsko in preprosto in kot takšna ima lahko največje učinke.
Da javnosti ne bi zavajali in da ne bi zopet po nepotrebnem zapravljali denarja, predvsem pa, da ne bi porabljali denarja za pripravo projektov, ki pozneje ne bodo imeli realnih možnosti za izvedbo, želimo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov opozoriti, da je potrebno k procesu digitalizacije pristopiti drugače. Najprej je treba določiti glavni cilj in šele nato razpravljati o tem, kdo bo panožno ali regijsko izvajalec določenih procesov. Vse trenutno dogajanje namreč nakazuje na to, da se določeni lobiji trudijo namestiti svojo bazo, da bodo lažje skanalizirali denar za projekte v svoje želene sfere. Ob tem je realna bojazen, da bo ostalo samo pri načrtovanju in izdelavi projekta, eksekucije pa ne bo. To se je zgodilo že mnogokrat. Tudi zaradi tega je vedno več zaposlenih v javni upravi, za kar namenjamo vse več denarja, še vedno pa nismo ustrezno digitalizirani.
Kaj je treba narediti?
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov predlagamo zelo kratke in preproste ukrepe, predvsem pa takšne, ki finančno ne zahtevajo velikih vložkov.
Prvič.
V osnovnošolski kurikulum je potrebno takoj uvesti izobraževanje o digitalizaciji in IT veščinah. To bo omogočilo, da bomo že mlade uvedli v vseživljenjsko učenje. Tako bodo mladi to ponotranjili, zato ne bo potrebno najemati zunanjih agencij in institucij, kjer se porablja kupe denarja za to, da se ljudje udeležujejo različnih izobraževanj. Se pravi, če želimo imeti uspešne generacije zanamcev, ki se bodo odzivale na spremembe v digitalizaciji, morajo videti v tem smisel, si želeti znanja in imeti cilj, da se nenehno izobražujejo.
V kurikulum je treba čimprej uvesti podjetništvo. Gre za osnovna znanja in razumevanje podjetništva kot stebra družbe, kar morajo mladi spoznati že zgoraj. Podjetništvo gre naravno skupaj z izobraževanjem o digitalizaciji in IT programih, saj gre za tesno povezana področja.
Drugič.
Prvi korak pri uvedbi digitalizacije je, da se državne institucije, ki vsaka zase porabljajo milijone za razvoj in vzdrževanje IT sistemov, poveže v enotno digitalno platformo. Do te bodo ljudje dostopali z enim računom. To pomeni enoten dostop do vseh področij in postopkov, ki zadevajo njih in državo. Naj bo to področje davkov, zdravstva, pravnih obveznosti, vojaških obveznosti ali katerih koli drugih postopkov, ki potekajo preko državnih institucij ter vsebujejo elemente pomembnosti in zasebnih podatkov. Najpomembnejši cilj tega bi moral biti, da je vse na enem mestu. S tem bi država največ storila na področju digitalizacije, obenem pa za te bi bilo potrebno veliko sredstev. Potreben je sposoben vodja in odločitev, da se vsa ministrstva prilagodijo enotnemu sistemu in da imamo prebivalci na voljo servis, kjer je vse na enem mestu.
Glavni cilj tega mora biti, da državljani ne potrebujemo hoditi nikamor, ne na upravno enoto ne na drugo institucijo, ampak lahko vse lahko postopke izpeljemo digitalno. Razen seveda, ko gre za izdajo dokumentov, kot sta potni list in enotna osebna izkaznica, ki združuje tako osebno izkaznico kot vozniško dovoljenje.
Tretjič.
Kar zadeva izobraževanja ljudi, je treba ustaviti vse subvencije in razpise države izvajalcem znanja ter prebivalcem omogočiti, da se prijavijo na brezplačna izobraževanja in tečaje. Izobraževanja je treba izvajati na podlagi prejetih prijav. Trenutno imamo spet narobe svet, saj smo 37 milijonov evrov razdelili med izvajalce izobraževanj.
Zanimivo bi bilo videti podatek, koliko ljudi bo dejansko prejelo ustrezno izobraževanje ter kakšne so matrike in nadzor nad rezultati izobraževanj. Če za povprečje vzamemo, da bo enotedenski ali enomesečni tečaj izveden za 370 evrov na udeleženca, to pomeni, da bomo v določenem obdobju izobrazili 100 tisoč udeležencev (kar ustreza 37 milijonom evrov). Takšna javna evidenca bi morala obstajati.
Da bi lahko spremljali učinkovitost projekta ter vedeli, koliko ljudi smo izobrazili, na kakšen način in kakšni so rezultati, je merjenje nujno potrebno. Prosili bi vas za odgovor, kako bomo davkoplačevalci obveščeni, kam je šel denar ter kakšna sta bila kvaliteta dela in učinek izobraževanj.
Četrtič.
Naštevam nekaj konkretnih predlogov, kako lahko država pri uvedbi digitalizacije prihrani milijone, hkrati pa bo učinek večji od tega, kar v zvezi z digitalizacijo poteka zdaj. Osnovne funkcionalne operacije, ki jih prebivalci potrebujejo takoj, so namreč izvedljive z relativno nizkimi finančnimi sredstvi.
1. Najprej bi morali »pokriti« digitalno aktivno skupino prebivalcev. Digitalno pismene omenjam, ker imamo med prebivalci tudi manj digitalno vešče, ki morajo digitalno pismenost še usvojiti.
2. Ko bomo funkcionalno dosegli cilj, da bodo vse digitalne storitve na enem mestu, lahko pričnemo izobraževati tiste, ki digitalno (še) niso pismeni, da bodo lahko dostopali do digitalnih storitev. Ta proces lahko izvedejo študenti. Lahko se izvede mobilno (na daljavo) ali osebno. Vsak nov uporabnik prejme po izobraževanju poseben test, s katerim se preveri, ali uporablja digitalne storitve, sistem pa prejme o tem poročilo. S takšnim pristopom bi za izobraževanja in krepitev digitalne pismenosti gotovo porabili štirikrat manj denarja: namesto 370 evrov bi študentom za izvedbo izobraževanj plačevali po 100 evrov, rezultat pa bo, da bodo njihovi starši, znanci, sosedje prejeli novo znanje digitalne pismenosti.
V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov smo vam vedno na voljo. Vendar ne tako, da bi se udeleževali šest- ali sedemurnih paradnih diskusij, ki so bolj namenjene samopromociji kot doseganju ciljev. Za takšne stvari enostavno nimamo časa. Lahko pa z vami preigravamo konkretne predloge ali pomagamo tako, da vam pošiljamo naše predloge v zelo konkretni obliki.
Hvala za vaš čas.
V upanju, da bomo čimprej in s čim manj stroški digitalizirani, vas vljudno pozdravljam!”
Joc Pečečnik
predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov
