Predlog akta o svobodi medijev, ki smo ga danes obravnavali v Evropskem parlamentu, sicer vsebuje nekatere odlične rešitve urejanja področja medijev. Med njimi lahko omenim evropsko podatkovno zbirko o lastništvu medijev, ki naj bi zagotavljala transparentnost lastništva medijev v EU. Akt tudi zahteva vzpostavitev pritožbenih rokov za velike ponudnike storitev pred kakršnimikoli hudimi posegi (npr. brisanjem profilov zaradi ideologije) in spodbuja diverzifikacijo, saj je omejitev za državne izdatke največ 15% proračuna na en medij/ponudnika medijskih storitev.
Žal pa je v trenutnem aktu kar nekaj določb, ki vzbujajo pomisleke, zaradi katerih predloga aktanisem mogel popolnoma podpreti, zato sem se ob glasovanju vzdržal.
Tako se med drugim predvideva ustanovitev novega Evropskega odbora za medijske storitve, ki bo po mojem mnenju le še en evrokratski “papirnati zmaj”, od katerega verjetno ne bo koristi za pluralizem medijev oz. še slabše, pri nas ga bo politična levica uporabila za to, da bodo dokazovali, kako pluralno je trenutno vodstvo RTV. A ne pozabimo, ravnanje novega vodstva na javnem zavodu RTV Slovenija je vse prej kot v skladu s temeljnimi načeli demokratičnega in pluralnega medijskega prostora. Je napad na demokratični in pluralni javni medijski prostor v Sloveniji.
Bojim se, da bo Akt o svobodi medijev doživel podobno usodo kot evropski mehanizmi za pravno državo – ne samo, da v praksi ne delujejo uravnoteženo in proporcionalno z namenom zaščite pravne države, temveč popolnoma prezrejo napake politične levice.
Pluralnost medijev ne pomeni le različnosti medijev, ampak tudi raznolikost lastnikov, uredništev, novinarjev in novinark ter različnih virov financiranja. To omogoča, da se različni glasovi in stališča slišijo in da novinarji opravljajo svoje delo neodvisno in brez pritiskov. Večina velikih mednarodnih medijev teži levo od sredine, v Sloveniji je preko 80% medijev naklonjenih politični levici. Kar se tiče medijskega področja, je prav v tem resnični problem, ki pa ga predlog Akta žal ne reši.
