Osojsko jezero (nemško Ossiacher See) je turkizno #ledeniško#jezero severno od Beljaka in je kar 3. (!) največje jezero na avstrijskem Koroškem. Nemško poimenovanje Ossiacher See pa izhaja iz slovenskega imena #OSOJE, tj. »na senčni strani«. Jezero leži na nadmorski višini 500 m in je na najgloblji točki 52 m globoko. Površina je približno 11 km². Od JZ do SV meri okoli 10 km, na najožji točki pri Osojah (#Ossiach) je približno 600 m široko.
Jezero je znano v kombinaciji s smučarskim in pohodniškim območjem #Osojščice (@Gerlitzen) na severu in zahodnim vznožjem #Osojskih Tur (@Ossiacher Tauern) na jugu.
Naravno obalno območje jezera je razglašeno za rezervat in zavarovano območje. Vzhodni zaliv zaseda močvirje Bleistätter Moor, skozi katerega teče potok @Tiebel, jezerski pritok. Iz jezera izteka @Villacher Seebach (@BeljaškaJezernica) v Dravo. Glavno mesto na jezeru so Osoje z znamenitim @Osojskim samostanom, največja občina v Beljaku, z okrožjem Landskron.
Jezero je nastalo v zadnji ledeni dobi po umiku Dravskega ledenika proti zahodu.
Osojsko jezero je pomembno #turistično območje z okoli dva milijona nočitev na leto. Najpomembnejša letovišča na jezeru so Sattendorf, Annenheim, Steindorf in Osoje.
Okoli jezera vodi @Ossiacherseeradweg, približno 25 km dolga kolesarska pot. Z etapama 18 do 20 gre skozi tudi Pot Alpe Adria ali Alpe Adria Trail, 690 km dolga pešpot, ki vodi od vznožja Großglocknerja do Múggia, Friuli-Venezia Giulia, Italy v Furlaniji-Julijski krajini.
KULTURA
Že več kot 40 let potekajo na obali Osojskega jezera številni koncerti in prireditve. Široki obalni predeli v poletnih večerih izžarevajo živahnost in razposajenost ter vabijo na sprehode po promenadi. Drugačen razgled na jezero obljublja vožnja z žičnico Kanzelbahn Gerlitzen na goro @Osojščica/Gerlitzen Alpe, ki se vzpenja nad Osojskim jezerom.
Glavni kraj in samostan Osoje
Osoje (nemško #Ossiach) je glavno in hkrati zdraviliško naselje ob Osojskem jezeru z okoli 600 prebivalci na nadmorski višini okoli 500 m. Kraj leži ob cesti Trg-Beljak.
Samostan Osoje (nemško @Benediktinerstiftes Ossiach) se je nahajal v naselju Osoje ob Osojskem jezeru. Ustanovljen je bil okoli leta 1000, dokončno razpuščen pa je bil leta 1783 (po skoraj 8ih stoletjih). V prenovljenih samostanskih prostorih je sedaj hotel.
Zgodovina
Benediktinski samostan Osoje sta ustanovila okoli leta 1000 bavarski grof Ozi in njegova žena Irenburga ali Glismod. Ozi je imel posesti v Furlaniji v sedanjem Pordenonu. Njuna sinova sta bila Ozi II. in Poppo. Prvi menihi so prišli iz bavarskega samostana Niederaltaich. Prvi opat je bil Wolfram, menih iz Niederaltaicha. Ime samostana pa ni niti po ustanovitelju Oziju, ampak po slovenskem imenu območja OSOJE, ki pomeni – kot vemo – »na senčni strani«.
LEGENDA
#MutecOsojski je legendarna oseba, po legendi poljski kralj Boleslav II., ki naj bi umrl v benediktinskem samostanu Osoje. Boleslav II. je 11. aprila 1079 v cerkvi sv. Mihaela pri Krakovu umoril (oziroma dal umoriti) krakovskega škofa sv. Stanislava, ki je ostro kritiziral njegov življenjski slog. Zaradi ogorčenja nad škofovo smrtjo je izbruhnil upor in kralj je moral pobegniti iz domovine. Zgodovinarji navajajo, da se je zatekel na Madžarsko, kjer je leta 1081 v izgnanstvu umrl.
Na avstrijskem Koroškem se je ohranila legenda, izpričana od 16. st. dalje, po kateri naj Boleslav ne bi umrl na Madžarskem, ampak ga je smrt doletela šele leta kasneje, za zidovi samostana ob Osojskem jezeru.
Kakor pripoveduje zgodba, se je Boleslav v letu 1081 z Madžarskega napotil na pot k papežu, ker si je želel olajšati vest in doseči preklic cerkvenega izobčenja. V odmaknjenih Osojah se je nepričakovano odločil, da se bo za storjeni greh spokoril v samostanu, zato je kot mutec potrkal na samostanska vrata ter tam v popolnem molku vrsto let opravljal delo laičnega brata. Šele na smrtni postelji je opatu razkril pravo identiteto in mu kot dokazilo resničnosti svojih besed izročil pečatni prstan s poljskim kraljevim grbom.
Po različici legende naj Boleslav v Osojah ne bi ostal na poti v Rim, ampak ob povratku, ko je že dosegel cerkveno odpuščanje.
V samostanu spomin na Mutca Osojskega skrbno ohranjajo. Izročilo pripoveduje, da so po njegovi smrti menihi začeli skrbeti za neme ljudi in se z njimi sporazumevati v govorici s kretnjami. Ko je bil leta 1839 Boleslavov domnevni grob odprt, so v njem našli okostje, železne žeblje in kovinsko sponko romarske obleke. Nagrobnik z napisom »Boleslaus Rex Poloniae Occisor Sancti Stanislai Episcopi Cracoviensis« (Poljski kralj Boleslav, morilec svetega Stanislava, krakovskega škofa) je cilj številnih obiskovalcev, predvsem Poljakov, ki Boleslava zaradi njegove zgodovinske vloge, kljub umoru poljskega nacionalnega svetnika, zelo cenijo.
Legendo o Mutcu Osojskem je v istoimenski pesmi v verze prelil pesnik Anton Aškerc…
Avtorica: mmag Katarina Wakounig-Pajnič
