V četrtek, 6.7. 2023, bo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju odprtje razstave z nazivom Hommage Tisnikarju. Ena izmed osrednjih zbirk Koroške galerija likovnih umetnosti, ki jo je zasnovala nekdanja direktorica galerije Milena Zlatar, v spomin na velikega slikarja pa združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike, bo v Galeriji sodobne umetnosti v Celju gostovala do oktobra. Kustos razstave: Marko Košan.
Življenje Jožeta Tisnikarja se je končalo leta 1998 v tragični prometni nesreči ravno v času, ko je z veliko retrospektivno razstavo ob jubileju sedemdesetletnice v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) doživel največji triumf svoje umetnosti. Samosvoja, neponovljiva in neposnemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence pa je tudi poslej ostala neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške galerije z naslovom Hommage Tisnikarju, ki jo je zasnovala tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar, v spomin na velikega slikarja pa združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike.
Galerija hrani izbor del iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, ki nazorno ilustrira Tisnikarjev razvoj, prepoznavne teme njegovega slikarstva in izpostavlja značilno eksistencialno napetost njegovih podob, s katero ga lahko postavimo ob bok številnim avtorjem sorodne likovne poetike doma in po svetu. V tem smislu je KGLU za gostovanje v galeriji Zittadella Spandau v Berlinu leta 2001 pripravila veliko razstavo Tisnikarjevih del, ki so bila postavljena v vznemirljiv dialog s kiparskimi deli Mirsada Begića (1953). Medsebojno dopolnjevanje eksistencialističnega Begićevega kiparstva z deli tedaj že pokojnega slikarja je bil tako vznemirljivo, da je spodbudilo projekt stalne zbirke Hommage á Tisnikar, ki se odtlej dopolnjuje tudi z deli drugih slovenskih in mednarodnih umetnikov.
Z ustvarjalno mitologijo obeh umetnikov je Milena Zlatar najprej povezala slikarski svet Zdenka Huzjana (1948). V bližino “tisnikarjevskega” spraševanja in zavedanja minljivosti človeške eksistence sodijo tudi dela koroškega slikarja Valentina Omana (1935), slovenjgraška galerija pa hrani šestdeset njegovih del, ki so prav tako razvrščena v nabor del iz zbirke Hommage Tisnikarju.
Leta 2004 je galerija pridobila grafično mapo s sedmimi litografijami slikarja in grafika Zorana Mušiča (1909 – 2005), njegovi motivi iz cikla Nismo poslednji pa pretresljivo dopolnjujejo “tisnikarjevski” kontekst. Svoj Dachavski cikel slik je razmeroma pozno ustvaril tudi Bogdan Borčić (1926 – 2014), Tisnikarjev slovenjgraški prijatelj in od začetka osemdesetih let sopotnik, ustvaril pa je tudi nekaj del, ki so “in memoriam” nastala neposredno po Tisnikarjevi tragični smrti.
Tisnikarjeva fotogenična pojava je kot magnet vznemirjala številne fotografe, z zadnjim sugestivnim portretom pred tragično smrtjo ga je ujel Tihomir Pinter (1938), skozi desetletja prijateljevanja pa ga je spremljal zlasti Dragiša Modrinjak (1935 – 2011) iz Maribora. Herman Pivk (1963) je Tisnikarja “odkril” že v študentskih letih in nato večkrat z mojstrsko fotografsko interpretacijo ustvaril sugestivne podobe zavedanja minljivosti. Poklon je s fantazmagorijo portretne upodobitve ustvaril še kipar Metod Frlic (1965). Ob veliki osebni slovenjgraški razstavi je Tisnikarjevo delo pobliže spoznal tudi goriški fotograf Roberto Kusterle (1948), ki je nato kot svoj “hommage” prispeval fotografski diptih.
V okviru programskega sodelovanja mesta Slovenj Gradec pri projektu Evropska prestolnica kulture Maribor 2012 smo v KGLU pripravili razstavo Angeli apokalipse, s katero smo izbrane Tisnikarjeve podobe postavili slike velikega formata srbskega slikarja Vladimirja Veličkovića (1935 – 2019), ki je živel in deloval v Parizu, zbirki pa so bila nato dodana tudi njegova grafična dela.
Zbirka Hommage Tisnikarju ponuja formalna in vsebinska izhodišča za snovanje novih projektov, ki se ozirajo k tematiki t. i. ekspresivne figuralike, mdr. razstavni projekt Memento (2016) z deli Hermanna Falkeja (1933 – 1986), zbirka pa se ob tem žlahtni z novimi deli, ne le Jožeta Tisnikarja in sopotnikov ter sodobnikov, temveč tudi z deli umetnikov mlajše generacije, kakršni so Natalija Šeruga Golob (1971), Matej Čepin (1977), Tina Dobrajc (1984).
