Svetovno prvenstvo v nogometu v Katarju prehaja v svojo sklepno fazo. Po zelo razburljivih in izenačenih tekmah četrtfinala so na prvenstvu ostale le še štiri ekipe. V polfinalu se bodo srečali Hrvaška-Argentina in Francija-Maroko. Za naš portal je četrtfinalne tekme komentiral trener Fužinarja Mihael Bukovec. Kot vedno je tudi tokrat ‘Buki’ tekme komentiral strokovno, za nogometne trenerje, hkrati pa tudi razumljivo za vse nogometne navdušence. Vabljeni k branju!
“Prva tekma četrtfinala in prvo presenečenje, ki zame to ni… Hrvaška je zasluženo napredovala…
Tekma se je po pričakovanjih pričela zelo previdno iz obeh strani… Dalić, selektor Hrvaške, je izbral zelo obrambno taktiko in ekipo postavil v centralni blok. Dobro so zaprli tudi oba krilna položaja. Predvsem Juranović, ki je odigral, napram prejšnjih tekem, fenomenalno in povsem ustavil tokrat nerazpoloženega Viniciusa, ki je sicer izredno prodoren in nepredvidljiv. Hrvati so bili dobro organizirani in disciplinirani v obrambnih nalogah. Poleg tega so imeli zelo razpoloženega Livakoviča na golu. Vedeli so, da se z Brazilci ne smejo spuščati v “odprt boj”. Sicer je to za nas gledalce sila nezanimivo, a tokrat je taktika odigrala svoje. Super izkušeni Modrić je v polju dobro “držal” svojo ekipo skupaj in točno tega so se Brazilci najbolj bali. Luka je v temu elementu največji mojster, kdaj podati žogo v globino, kdaj iti v preigravanje, kdaj odigrati v širino oziroma zadržati žogo. Denimo, po odvzeti žogi Hrvaške, so Brazilci hitro reagirali in niso dopustili Hrvaški razviti protinapada. V regularnemu delu tekme Hrvatom ni uspelo zaključiti svojih protinapadov v okvir nasprotnega gola.
Brazilci so, za moj pogled, preveč spoštovali Modriča in soigralce. Niso si upali igrati odprte igre kot proti J. Koreji. Poiskušali so biti potrpežljivi v zaključku napada. Tokrat niso imeli dovolj visoke dinamike v napadalnih akcijah in predrznosti, katera jih je krasila v zaključnih napadih na nekaterih prejšnjih tekmah. Po mojem mnenju jih je to stalo napredovanja. Kdor rizkira ta profitira, pravi star pregovor. Kljub vsemu so si priigrali nekaj zelo zrelih priložnosti, a ne takih, ki bi jim lahko rekli, da je težje zgrešiti kot zabiti. Vratar Hrvaške je ob priložnostih, ki so si jih ustvarili, s svojimi posredovanji, pravočasnimi izteki iz svojih vrat, krajšanjem kotov ob udarcih na vrata, spravljal igralce Brazilije v obup in tako svoje soigralce moralno dvigoval.
Brazilski selektor Tite je poizkusil z menjavami spremeniti potek srečanja v končnici tekme, a mu to ni uspelo. V zaključkih napadov je bilo po moji oceni vključenih premalo število igralcev, zanašali so se predvsem na individualno kakovost. Pogrešal sem vključevanje obeh bočnih branilcev v napad, a me to ne čudi. Po moji oceni namreč Brazilci niso izbrali ustrezne taktike za takšno, za mene predvidljivo postavitev Hrvaške.
Sledili so podaljški, v katerih pa nobena reprezentanca ni želela z glavo skozi zid.
Hrvaški se je v zaključku prvega podaljška zgodil padec koncentracije in to je prisebni Neymar takoj izkoristil. Lepo je odigral skozi sredino po globini dve dvojni podaji in se tako prebil sam pred Livakovića, katerega je rutinirano preigral in z bližine močno pod prečko zabil gol. Gol, za katerega so Brazilci mislili, da jih pelje v polfinale. Toda Hrvati so kmalu reagirali in v igro poslali še tri sveže igralce, kateri so s pomočjo oziroma začetnikom akcije Modričem izpeljali hiter protinapad ter tako Hrvaški izborili izvajanje kazenskih udarcev. Klasičen, zelo hiter protinapad, so izpeljali najprej agresivni v fazi branjenja Vlašić, žogo je odvzel Modrić, podal do Vlašiča, ta na krilo vtekajočemu Oršiču, ki je lepo podal z levega krila v kazenski prostor, kjer je Petković z nekaj sreče zadel brazilski gol s približno petnajsih metrov.
Sledili so kazenski udarci, v katerih so imeli več sreče in tudi znanja Hrvati ter se tako popolnoma zasluženo uvrstili drugič zapored na svetovnem prvenstvu v polfinale.
Nasprotnik Hrvaške v polfinalu se je iskal med Nizozemsko in Argentino.
Messi in druščina so v tekmo stopili zelo odločno. Od samega začetka tekme so narekovali ritem igre in imeli prevlado na igrišču. Vendar Nizozemci, tokrat zelo motivirani in agresivni, niso puščali Argentincem veliko prostora za konkretne zaključke napadov. V 35 minuti tekme je Messi prejel žogo nekje štirideset metrov od nasprotnikovega gola na desni strani napada, jo povlekel v sredino in dobro opazil z enim očesom(v košarkašem žargonu, no look passom) vtekajočega Molino s krila… Prefinjena, podrezana diagonalna globinska žoga je tako pripotovala skozi dobro postavljeno obrambo Nizozemske. Tudi Molina je pokazal vso mojstrstvo nogometa z lepim prvim dotikom oziroma sprejemom, kar je v polnemu šprintu izredno težko, ter potisnil žogo z veliko občutka mimo nemočnega iztekajočega vratarja Nizozemske. Izredna akcija dveh igralcev Argentine proti šestim Nizozemcem. Odlična demonstracija vrhunskega nogometa ob tej akciji in lep dokaz, kaj pomeni prava globinska žoga. V drugem polčasu je bila igra nekoliko manj všečna, raztrgana, kar je iz rezultatskega vidika bolj ustrezalo Argentincem. V 75. min tekme je v levem kotu kazanskega prostora Acuna lepo preigral branilca Nizozemske in na nek način izsilil kazenski udarec za Argentino. Strel z bele točke je v zadetek spremenil kdo drug kot Messi. Vratarja je poslal v njegov levi kot, žogo pa v nasprotnega in tako je Argentina za mnoge prešla v neoulovljivo prednost. Nizozemski ob varljivem visokem zaostanku drugega kot vse sile usmeriti v napad niti ni preostalo. Ker Argentina do 80. minute ni dopuščala s svojo igro Nizozemski resnih priložnosti, je klop “tulipanov” oziroma selektor Van Gaal reagiral. V igro je poslal visokega napadalca Weghorsta ter zadel v polno. Nizozemci, ki si do njihovega prvega gola niso pripravili omembe vredne priložnosti, so praktično v prvem resnem napadu in spemembi načina igre znižali zaostanek na 2:1. Zadel je ravno Weghorst, ki je po visokemu predložku v “srce” kazenskega prostora z glavo žogo preusmeril v daljši kot Argentinskega vratarja Martineza. Argentinci so se ob drugem doseženem golu nerazumljivo potegnili v obrambo in verjeli, da jih visoko vodstvo vodi v polfinale. S tem so si “zakuhali” razburljivo končnico. Tekma se je za njih obrnila na glavo in v zelo živčni končnici so Nizozemcem zelo naivno dopustili, da izenačijo v zadnji situaciji na tekmi. Nizozemci so že drugič izvajali prosti udarec iz ugodnega položaja. Če so prvi prosti strel zapravili, so v drugem prelisičili Argentince. V prvem poizkusu je Berghuis nastreljal živi zid, v drugo pa zvito podal po tleh dobro postavljenemu Weghorstu, ki se je spretno z nasprotnim igralcem na hrbtu obrnil ter zabil v levi spodnji vratarjev kot s približno sedmih metrov.
Sledili so podaljški, kjer pa nobena ekipa ni rizkirala in posledično so potnika v polfinale dali, podobno kot v prvi tekmi četrtfinala, kazenski udarci. Argentinski vratar je postal glavni junak napredovanja, saj je zaustavil prva dva poizkusa Nizozemske, kar so Argentinski izvajalci 11 metrovk samozavestno potrdili.
Včeraj smo bili priča novemu presenečenju in zgodovinski uvrstitvi Afriške ekipe v polfinale svetovnega prvenstva v nogometu.
Tekma med Marokom in velikim favoritom v tem dvoboju Portugalsko se je končala s presenetljivih 1:0 v korist Maroka.
Selektor Portugalske, prekaljeni Santos, je drugič zapored pustil največjega zvezdnika Ronalda na klopi za rezervne igralce, upravičeno ali ne presodite sami… Moje skromno mnenje je, da se to legendi reprezentance in nacije ne bi smelo zgoditi.
Pa pojdimo k tekmi. Maroko tudi tokrat ni odstopal od svoje filozofije igre in postavitve na igrišču. Kot zanimivost naj povem, da je reprezentanca Maroka prejela samo en gol na tem SP in tega na tekmi proti Kanadi v skupinskemu delu tekmovanja. Maroko ni dopuščal veliko prostora Portugalcem, ki si niso uspeli pripraviti niti približno toliko priložnosti kot na zadnji tekmi s Švico. Težko je Portugalska organizirala kvalitetne napade, poleg čvrstih in vedno discipliniranih igralcev Maroka. Maroko je v končnici prvega polčasa uspel zadeti, kar je na koncu bilo celo dovolj za zgodovinsko napredovanje. Po enemu izmed redkih kontiuniranih napadov Maroka je žoga pripotovala na levi bok k bočnemu branilcu Allahu, ki je z visokim predložkom v kazenski prostor izredno zadel napadalca En-Nesyrija, ta je krepko preskočil branilca Diasa in z glavo zadel za presenečenje na tekmi. Moram omeniti veliko napako pri prejetemu golu portugalskega vratarja, saj je le ta “zaplaval” v prazno ob predložku in tako napadalcu Maroka olajšal doseči gol. Portugalci so uspeli odgovoriti na vodstvo nasprotnika tik pred zadnjim žvižgom sodnika v prvemu polčasu. Toda Fernandes je z volejem, z desnega roba kazenskega prostora z diagonalnim strelom zadel le prečko, tako da je rezultat polčasa ostal 1:0.
Portugalcem drugega ko staviti vse v napad ni preostalo. Čudi me, da je selektor Portugalske namesto v polčasu tekme zamenjal šele v 51. minuti. Vstopila sta Ronaldo in Cancelo. Portugalska je ogrožala vrataja Maroka predvsem s poizkusi iz razdalje, a je vratar Maroka Bounuou najprej ponovno Fernandesu, nato pa še Felixu in Ronaldu vse strele uspešno obranil. Bil je vedno dobro postavljen in zelo zanesljiv. Najlepšo priložnost za izenačenje je zamudil branilec Pepe v sodniškemu dodatku izgubljenega časa. Omenjeni Pepe je z glavo iz ugodnega položaja na drugi vratnici za malo zgrešil nebranjena vrata že premaganega Bounouja. Žoga je zletela mimo gola, tik ob levi vratnici maroškega vratarja. Nato je imel rezervist Maroka Aboukhlal v zadnji minuti tekme 100% priložnost, ko je po lepi globinski žogi stekel sam proti vratom Coste, a se je ustrašil priložnosti. Lob udarec mu ni uspel, saj je dobesedno podal žogo Portugalskemu vratarju točno v naročje. Reprezentanco Maroka ni zmedla niti naivna, nepotrebna izključitev Cheddire v 93. minuti.
Po zadnjemu sodnikovemu žvižgu je Maroko lahko pričel slaviti presenetljivo, a popolnoma zasluženo uvrstitev v pofinale.
Poslastica četrtfinala nas je pričakala na zadnji tekmi za uvrstitev v polfinale, med Anglijo in Francijo. Upravičeno smo si obetali dobro tekmo in jo tudi dobili, predvsem v drugemu polčasu, ko sta nam obe reprezentanci ponudil nekaj zelo lepih akcij in nenazadnje dva gola ter zgrešen kazenski strel Kanea. Sama tekma je bila zelo intenzivna, z relativno visokim tempom. V prvemu polčasu se je v glavnem tekma odvijala med obema kazenskima prostoroma, z malo priložnostmi na eni ali drugi strani. Francija je uspela prva povesti in to že v 17. minuti, z izjemnim diagonalnim strelom Tchouamenija po povratni podaji zopet zelo razpoloženega Griezmanna. Vezist Francije je natančno meril približno z 22 metrov v desni spodnji kot tokrat nemočnega Pickforda. Angleži so odgovorili v drugem polčasu. Najprej je izreden volej Bellinghama z roba 16 meterskega prostora francoski vratar s skrajnimi močmi preusmeril čez prečko svojih vrat. Pritisk Angležev, ki ga je stopnjeval predvsem Saka s svojimi prodori in preigravanji, jih je nagradil. Saka je v 53. minuti tekme priboril kazenski strel, katerega je hladnokrvno realiziral kapetan Angležev Kane. V 70. minuti so bili Angleži blizu vodstvu na tekmi. Po prekinitvi z desne strani in ostrem predložku na daljšo vratnico je Maguire z glavo dobro meril, a za malo zgrešil cilj. Francija je kmalu odgovorila preko izkušenega Girouda, ki lep predložek z desne strani ni najbolje zadel z nogo v padcu, vratar Angležev je uspel strel odbiti. Giroudu ni bilo potrebno dolgo čakati na naslednjo priložnost. Podobno situacijo kot prejšnjo, le z glavo, je spretno na prvi vratnici s kanček prepoznim Maguirejem na sebi, uspel pretvoriti v vodstvo za 2:1 v 78. minuti. Anglija se ni predala in preko rezervista Mounta, ki je dobro poživil igro Angležev, prišla do drugega kazenskega strela. Lepo vtekajočega Mounta v nasprotnikov kazenski prostor je Hernandez prenaivno potisnil, kar sprva ni bilo dovolj za tokrat zmedenega glavnega brazilskega sodnika. Po posredovanju VARa je bil sodnik primoran spremeniti svojo odločitev. Na veliko žalost Angležev in vseh njihovih pristašev tokrat kapetan Kane ni izdržal pritiska. Žogo je poslal z močnim strelom čez gol Francozov v 85. minuti tekme, vsaj podaljški so tako splavali po vodi.
Tako imamo vse štiri pofinaliste SP. V torek se v prvi tekmi pomerita Hrvaška z Modričem na čelu in Argentina z Messijem na čelu.
Drugi par tvorita Francija, ki je nesporni favorit in presenečenje SP Maroko.
Zmagovalca si ne upam napovedati, želim pa si zanimivi tekmi. Kot že veste, navijam za naše sosede Hrvate.”
