V zadnjem času slovensko družbo pretresajo informacije o domnevnih primerih nasilja nad ženskami. V javnost pricurljajo le drobtinice, včasih tudi zelo tragične in osebne podrobnosti. Tako sama izkušnja nasilja kakor njegova obravnava in kasnejše celjenje ran so dolgotrajni in kompleksni, zlasti za žrtve, pa tudi njihove bližnje.
Opozarjam, da je treba varovati človekovo dostojanstvo vselej in povsod. Trenutno je 1 od 3 žensk v EU, starih 15 let ali več, doživela neko obliko fizičnega in/ali spolnega nasilja. Še naprej se moramo zavzemati za dvig ozaveščenosti o tej tematiki. Ne glejmo stran!
Za štirimi stenami se dogaja marsikaj. Žrtve so lahko vsi, ne glede na spol ali starost, ki trpijo tam, kjer bi morali biti najbolj varni – v svojih družinah. Žrtve so lahko tudi moški, starejši ali otroci. Verbalno nasilje pogosto vodi v druge oblike nasilja: psihično, ekonomsko, torej povezano z denarjem in fizično.
Odločen NE nasilju v družini!
Še vedno se premalo pogovarjamo o različnih oblikah nasilja, ki se seveda ne dogajajo le v družinah. Kadar pa pride do tega v družini, je nasilje še toliko teže odkriti, saj se dogaja v zasebni sferi. Žrtev tudi pogosto živi v strahu zase ali recimo za otroke, tudi sramu ali v odvisnem odnosu do nasilneža. Centri za socialno delo in nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri nudenju pomoči. Vendar se njihova pot začne tako, da nasilje nekdo prijavi – lahko je to žrtev ali pa kdo od bližnjih, sosedov, prijateljev. Vendar pa mora žrtev vedno imeti željo, da iz začaranega kroga izstopi. In to je tisto, kar je za večino najtežje. Če ste priča ali žrtev nasilju v družini, poiščite pomoč, preden bo prepozno. Niste sami.
Mojca Erjavec
