“Po dolgih letih, številnih dragih študijah in preko sto verzij zakona, je bil lani, 9. decembra, končno sprejet Zakon o dolgotrajni oskrbi,” je uvodoma dejal poslanec Zvone Černač. V nadaljevanju objavljamo povzetek njegove izjave.
“Zakon prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva, kot na domu. Zagotavlja enakopraven pristop vsem pri zagotavljanju storitev oskrbe in omogoča varno starost.
Slovenija je bila ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da tega področja nima primerno urejenega. To je bil tudi eden od razlogov, da sprejem tega zakona predstavlja enega od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost. Uveljavitev mejnikov pa je pogoj za dostopanje do nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje v višini 1,5 milijarde evrov.
Zaradi pomanjkanja celovitih rešitev so praktično vse občine v preteklosti sprejele ukrepe, ki vsaj deloma rešujejo primanjkljaj na tem področju, predvsem za tiste, ki potrebujejo pomoč na domu.
Na področju institucionalne oskrbe starejših vlade v letih 2013 do 2019 niso zagotavljale širitve mreže javnih domov za starejše. Tu je prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša v letih 2020-2022 sprejela konkretne ukrepe v smeri krepitve javne mreže institucionalnega varstva starejših.
Iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so bila Sloveniji dodeljena julija 2020 v okviru mehanizma React-EU, smo za 18 domov za starejše v desetih regijah države namenili preko 90 milijonov evrov sredstev. Številka pomeni približno 1100 postelj z normalnim standardom. Dodatno je bilo v letih 2020 in 2021 preko dveh razpisov zagotovljenih preko 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile zaključene do konca prihodnjega leta, oziroma do leta 2025.
Nadgradnjo oz. dopolnitev vseh teh aktivnosti pa predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi, oziroma prične uporabljati postopoma. Z enoletnim odlogom oz. s 1. 1. 2023 v enem delu ter s 1. 7. 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona.
Potrebno je tudi povedati, da je sprejetju zakona decembra lani nasprotovala celotna takratna KUL opozicija, dve stranki, ki ju volivci niso več izvolili v parlament, SAB in LMŠ ter dve stranki, ki sta sedaj v Golobovi vladi, SD in Levica.
Poleg tega je bilo takrat tudi veliko posameznikov in skupin, ki so se trudili, da zakon ne bi bil sprejet, kar jim ni uspelo, občutek pa je, da želijo kljub njihovemu porazu, še vedno škoditi starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč drugih.
V kolikor temu ne bi bilo tako, bi SD in Levica sedaj prišli v Državni zbor z novelo zakona in vanj vključili tisto, kar so predlagali lani decembra ob sprejetju zakona, pa je bilo takrat zavrnjeno. Tega niso storili.
Namesto tega so pretekli teden poslanci Golobove koalicije: Gibanje Svoboda, SD in Levica, potrdili novelo zakona, ki zamika rok uveljavitve zakona za leto dni. Novelo je vlada predlagala za obravnavo po nujnem postopku, kar je v nasprotju s Poslovnikom. Dejansko pa ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje.
Tudi sicer predstavlja zamik uveljavitve zakona, dodatno pa še razprave nekaterih vladnih poslancev ob sprejemanju zakona, npr. Mihe Kordiša, ki je izjavil, da je zakon potrebno vreči v peč, nepotrebno tveganje za izgubo nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje. Vse to kaže na to, da vlada nima resnega namena z uveljavitvijo zakona in bo čez leto dni ponovno prišla s predlogom za podaljšanje njegove uveljavitve.
V poslanski skupini SDS smo storili vse, da bi preprečili škodljive posledice te odločitve. Tako na odboru, kot v parlamentarni razpravi smo predstavili konkretne argumente, ki so govorili v prid zavrnitvi škodljive novele. Nasprotnih argumentov nismo slišali, razen tega, da birokracija in ZZZS nista pripravljena na uveljavitev zakona, kar pa seveda ni nikakršen argument.
Potrebno je tudi poudariti, da se del zakona že izvaja, npr. e-oskrba.
Novelo zakona, ki prinaša škodljive posledice predvsem za starejše, se lahko zavrne samo na referendumu. Zato smo danes, na pobudo ljudi, predvsem starejših in ob njihovi podpori vložili preko 4.595 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, s katerimi predlagamo, da se novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni ZAVRNE.
Pričakujemo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku, kot za ostala dva referenduma, torej med 1. 9. 2022 in 5. 10. 2022. Pričakujemo tudi racionalno in gospodarno ravnanje oblasti pri razpisu referendumov, za katere bodo zbrani potrebni podpisi istočasno z enimi od volitev, kjer se bomo do konca leta dvakrat, verjetno pa celo trikrat podali na volišča.
V kolikor bodo podpisi zbrani, bo referendum v drugi polovici novembra ali decembra. Ne glede na izid, je naloga vlade, predvsem pa pristojnega ministrstva, da do takrat pripravi vse potrebno za uveljavitev zakona s 1. 1. 2023, kajti v primeru zavrnitve, v kar ne dvomimo, v mesecu dni tega ne bo mogoče storiti.
V SDS smo storili vse za preprečitev škodljivih odločitev Golobove vlade. V okviru možnosti, ki jih imamo, teh nismo uspeli preprečiti. Sedaj pa so na potezi ljudje. Najprej je potrebno zbrati 40.000 podpisov in potem škodljivo novelo zakona zavrniti.”
