Železnica na Koroškem propada že dolga desetletja. Propad se je začel takrat, ko so leta 1968 ukinili tako imenovano mislinjsko progo, to je povezavo od Velenja do Slovenj Gradca in Dravograda, za tem pa se je začelo umiranje koroške proge na obroke, in sicer železniške povezave od Maribora do Dravograda in Prevalj ter dalje do Pliberka. Mogoče pa se bo v prihodnosti na pobudo avstrijskih železnic in aktivnosti Regionalne razvojne agencije Koroška, RRA Koroška na tem področju vendarle obrnilo na bolje.
V zadnjih letih in desetletjih je domala vsak novi vozni red na Slovenskih železnicah krnil promet na koroški progi. Vozni redi so bili takšni, da učencem in delavcem niso omogočili, da bi pravi čas prispeli do cilja, vlaki so se praznili, in to so bili razlogi, da so lahko upravljavci železnice govorili, kako je ta proga nerentabilna, kako se v njo ne splača vlagati in podobno. Vzdrževanja je bilo v zadnjih desetletjih še ravno toliko, da je ta proga životarila. Število vlakov, ki se dnevno peljejo mimo Prevalj, Raven in Dravograda, je moč prešteti na prste. Mednarodnega prometa, to je povezave s Pliberkom, je vsak dan le še za dva potniška vlaka.
Usodno leto za tovorni železniški promet je bilo 2011, ko so se Avstrijci odločili, da ga iz ekonomskih razlogov ukinejo, delno pa tudi zaradi tega, ker so videli, da Slovenija v ta del železnice ne vlaga in jo očitno prepušča počasnemu ukinjanju. Ukinitev mednarodnega tovornega prometa pa je seveda negativno vplivala na koroška podjetja na slovenski strani.
Sodelovanje z Avstrijo za razvoj Koroške in Slovenskih železnic
Toda v lanskem letu se je zgodilo nekaj novega: avstrijske zvezne železnice si sedaj želijo sodelovanja s Slovenskimi železnicami, saj v povezavi Prevalje-Pliberk vidijo neizkoriščen potencial. Nad sodelovanjem so navdušeni tudi na Koroškem, predvsem RRA Koroška, ki je skupaj z ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami že pripravila predlog spremembe voznega reda. Nov vozni red naj bi bil ena izmed ključnih sprememb za povečanje učinkovitosti koroške proge. V Avstriji se zaposluje vedno več Korošcev, v Celovcu pa se šola veliko Slovencev, ki bi lahko s prilagojenim voznim redom v službo in šolo odhajali z vlakom.
RRA Koroška pa po podatkih Slovenske tiskovne agencije vidi potencial tudi v turizmu – s prilagoditvijo vlakov za prevoz koles bi lahko vzpodbudili kolesarski turizem na Koroškem. Iz Dravograda namreč poteka kolesarska pot do Labota in naprej po avstrijski Koroški. Avstrijci bi prenovili 4 kilometre proge do slovenske meje, vendar sosedje pričakujejo spremembe tudi na naši strani. Ravenski župan Tomaž Rožen je v intervjuju za Večer nedavno izpostavil pomembnost železniške povezave med Mariborom in Prevaljami tudi zaradi tega, ker se bo širila proizvodnja Leka na Prevaljah, in ker bo avstrijska Magna v Mariboru zgradila tovarno. Dodal je še, da bi se ob boljši železniški infrastrukturi država manj centralizirala, preostale regije pa bi se bolje razvijale.
Kdaj nova železniška postaja na Ravnah na Koroškem?
Slovenske železnice so že leta 2014 označile železniško postajo na Ravnah na Koroškem kot dotrajano in neprimerno. Resnično bi lahko bila primerna le še za kakšno snemanje filma, postavljenega v petdeseta leta prejšnjega stoletja. Železnice so tudi izpostavile, da je postajno poslopje predmet stalnega vandalizma, do postaje domala sredi mesta še vedno vodi makadamska pot, poleg tega pa ob njej ni parkirišča. Od leta 2014 pa do danes očitno ni prišlo kaj veliko dlje od ugotovitev stanja in postaja je propadala dalje, letos pa se po podatkih Slovenskih železnic in ministrstva za infrastrukturo vendarle obeta prenova postaje na Ravnah na Koroškem. Tako so zapisali v dokumentih, vendar je od zapisanega do uresničenega v Sloveniji še vedno zelo dolga pot. Če bodo Slovenske železnice držale obljubo, potem lahko na Ravnah pričakujemo bolj moderno, bolj osvetljeno postajo, konec koncev tudi s parkirnimi prostori, ki bodo asfaltirani.
In pogled prek meje: Pliberk in preostali obmejni kraji na avstrijskem Koroškem zaradi bližine avtoceste in sodobne železniške povezave doživljajo pravi gospodarski razcvet, na drugi strani pa se gospodarstvo slovenske Koroške spopada z dotrajano in nepovezano prometno infrastrukturo. Težko je biti v takih razmerah konkurenčen.
Jon Petek
